VSC Sklep II Cp 286/2021

Jedro

Izpolnjenost pogojev za podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi.

Izrek

Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 6. 2021 odločilo, da se nasprotni udeleženki A. T. podaljša zdravljenje v nadzorovani obravnavi za dobo 6 mesecev, ki se šteje od 22. 6. 2021 dalje. Za koordinatorje nadzorovane obravnave je določilo S. S. in T. K., v primeru odsotnosti katerega od njiju pa T. P. ter jim naložilo, da v sodelovanju z nasprotno udeleženko ter delovno skupino, ki jo imenuje direktor psihiatrične bolnišnice, pripravijo predlog načrta nadzorovane obravnave, koordinirajo potek izvajanja načrta nadzorovane obravnave in nudijo celostno podporo A. T. pri nadzorovani obravnavi.

2. Nasprotna udeleženka je v po pooblaščencu vloženi pritožbi uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se nasprotni udeleženki zdravljenje z nadzorovano obravnavo ne podaljša, podredno, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je navajala, da za podaljšanje nadzorovane obravnave nasprotni udeleženki niso podani vsi pogoji iz drugega odstavka 80. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr). Nasprotni udeleženki je bila res postavljena diagnoza paranoidne shizofrenije, vendar pa izvedenka psihiatrične stroke dr. V. F. v izvedeniškem mnenju ni ugotovila, da gre pri tej duševni bolezni za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo. Že iz same izpovedbe nasprotne udeleženke, da si želi najti službo in se zaposliti, izhaja, da pri nasprotni udeleženki ne gre za hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja lastnega ravnanja. Sodišče prve stopnje ni konkretno navedlo, kako bi naj nasprotna udeleženka huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih. Nasprotna udeleženka res meni, da redno jemanje antipsihotika na dva tedna ni potrebno in bi zadoščal že en depo mesečno, vendar to še ne pomeni, da nima uvida v potrebo po rednem jemanju terapije. Nepravilni so zaključki, da gre za veliko tveganje, ker da bi nasprotna udeleženka brez vključitve v nadzorovano obravnavo opustila vsakršno terapijo in da je njeno psihično zdravje še vedno hudo ogroženo. Sodišče je to zmotno zaključilo na podlagi izpovedbe nasprotne udeleženke. Zato nasprotna udeleženka meni, da nadzorovane obravnave ne potrebuje več.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Da je pri nasprotni udeleženki že več let podana duševna motnja, in sicer kronificirana paranoidna shizofrenija, ki predstavlja hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi takšne izrecne opredelitve izvedenke psihiatrične stroke dr. F v njenem izvedeniškem mnenju, ki ga je ta podala na naroku 22. 6. 2021 (listna št. 316), pa tudi na podlagi predhodnih postopkov o sprejemu nasprotne udeleženke v nadzorovano obravnavo oziroma podaljšanju le-te in pred tem 17-kratnega sprejema nasprotne udeleženke v prisilno hospitalno zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom PB... prav zaradi poslabšanja te, sicer sedaj kronificirane duševne motnje. Zato pa so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje za zaključek o izpolnjenosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 80. člena ZDZdr ni imelo dokazne podlage.

5. Na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. F., pa tudi iz predhodnih postopkov nujnega zadržanja nasprotne udeleženke na zdravljenju brez privolitve in iz podaljšanj teh zdravljenj na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ter v njih podanega izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. S., je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da se je nasprotna udeleženka že večkrat (17-krat) zdravila v psihiatrični bolnici brez privolitve, ker je zaradi navedene duševne motnje, zaradi katere je imela hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja lastnega ravnanja, hudo ogrožala svoje zdravje (ogrožala pa je tudi svoje življenje). Na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke dr. F. pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je nasprotna udeleženka zaradi svoje takšne duševne motnje še vedno do svoje bolezni slabo kritična in ne zmore ustreznega uvida v potrebo po rednem prejemanju antipsihotika v obliki depo terapije na dva tedna, kot se izvaja sedaj in da bi zaradi tega brez podaljšane nadzorovane obravnave kmalu opustila predpisano ji terapijo. Ta je potrebna za vzdrževanje doseženega zdravstvenega stanja, ki neposredno vpliva na splošno funkcioniranje nasprotne udeleženke, opustitev pa bo vodila do poslabšanja njenega psihičnega stanja vse do potrebe po ponovni hospitalizaciji. Sodišče prve stopnje pa je sprejelo tudi pojasnilo te izvedenke, da sprememba sedanje terapije tudi v smeri njenega zmanjšanja ali opustitve, sicer v prihodnosti ni izključena, vendar pa sedanje stanje pri nasprotni udeleženki takšne opustitve še ne dopušča. Pri tem pa se je sedanje zdravljenje nasprotne udeleženke v domačem okolju in ob podpori, ki jo zagotavlja nadzorovana obravnava, izkazalo za uspešno, saj večjih odstopanj od pripravljenega in izvajanega načrta nadzorovane obravnave ni bilo, ob rednem prejemanju predpisane terapije pa pri nasprotni udeleženki ni prišlo do poslabšanja bolezni, kar se je sicer velikokrat dogajalo v preteklosti. Glede na takšno strokovno mnenje izvedenke o vprašanjih iz njenega strokovnega področja, ki mu je sodišče prve stopnje zaradi njegove strokovne utemeljenosti in siceršnje prepričljivosti v celoti sledilo, potrjujejo pa ga tudi ugotovitve iz predhodnih postopkov, je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo in zaključilo, da so izpolnjeni tudi nadaljnji pogoji iz druge, tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka 80. člena ZDZdr. Nasprotni pritožbeni očitki se tako izkažejo kot neutemeljeni. Ob zaključku sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr (ki jih je sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve tudi korektno zapisalo) pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ugoditvi predlogu za podaljšanje zdravljenja nasprotne udeleženke v nadzorovani obravnavi.

6. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ugotovitve, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

7. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, saj je zastopnik nasprotne udeleženke bil postavljen po uradni dolžnosti.

Datum zadnje spremembe:

12.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 316/2020
• VSL Sklep I Cp 327/2022
• VSL Sklep II Cp 2457/2017