VDS sklep Pdp 193/2006

Jedro

Tudi v primeru, če tožnik tožbo razširi na razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe, ki je bil izdan po vložitvi tožbe, po izteku 30-dnevnega roka od vročitve, je potrebno ta sklep obravnavati meritorno. Tožnik je v tožbi pravočasno izpodbijal prvostopenjski sklep, razširitev tožbe pa je potrebno obravnavati kot privilegirano spremembo tožbe, ki ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe po drugem odstavku 25. člena ZJU.

 

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o zavrženju tožbe in sodba (tretja točka izreka) ter odločitev o stroških postopka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni del sklepa sodišča prve stopnje.

3. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa zavrglo spremembo tožbe tožnika, v okviru katere je vtoževal, da se kot nezakonit odpravi sklep tožene stranke št. XXX-XXX/XX z dne 16.2.2005. V II. točki izreka se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka tožnika, v okviru katerega je od tožene stranke vtoževal, da ga je dolžna imenovati v naziv višji policijski inšpektor I od 1.12.2004 dalje. Sklenilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa o nepristojnoti zadeva odstopljena Upravnemu sodišču RS v Ljubljani. S sodbo (III. točka izreka) je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, v katerem je uveljavljal odpravo sklepa tožene stranke z dne 7.12.2004 kot nezakonitega. Poleg tega je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti njegove pravdne stroške v višini 101.411,00 SIT, skupaj z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo in sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, ko je razporeditev tožnika oprla na dvanajsti odstavek 58. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2002 in nadalj.), saj za to ni imela zakonske osnove. Tožnik je uveljavljal nezakonitost izpodbijanega sklepa tožene stranke, ker zaradi sporne razporeditve na položaju delovnega mesta, ki ga zaseda, ne bo mogel napredovati. Sodišče prve stopnje se do tega ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe napačno ugotovilo datum pričetka uporabe in spremembo Akta o sistemizaciji, pri tem pa ni upoštevalo izpovedbe priče R.G.. Sprememba Akta o sistemizaciji v zvezi s prilogo II ni bila izvedena v skladu s postopkom, ki je s spremembo tega akta predpisan. Zakonodaja redakcijske spremembe Akta o sistemizaciji ne pozna, razen v primeru očitnih slovničnih pomot in pomot v številkah. Tožnik ni bil razporejen na podlagi Akta o sistemizaciji z dne 28.5.2004, kot to izhaja iz sklepa tožene stranke in izpodbijane sodbe, temveč na podlagi Akta o sistemizaciji z dne 3.12.2004. Nepravilna je tudi odločitev prve stopnje o nepristojnosti, saj tožnik ne uveljavlja pravnega varstva zoper upravno odločbo, temveč zahteva zakonito razporeditev, ta pa se kaže v imenovanju v višji naziv. To imenovanje pa lahko delavec zahteva pri delovnem sodišču. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrglo spremembo tožbe, ker naj bi bila ta vložena prepozno. Tožnik je tožbo vložil zaradi molka organa v roku, ki ga določa ZJU. Dejstvo, da je tožnik drugostopenjski sklep tožene stranke, ki ga je tožena stranka podala 16.2.2005, tožniku pa je bil vročen šele po vložitvi tožbe, izpodbijal šele v spremembi tožbe z dne 13.5.2005, še ne pomeni, da je tožba v tem delu prepozna. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v podobnem primeru opr. št. VIII Ips 94/2000 z dne 31.1.2001.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in zavrnitev izpodbijane sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004), pri preizkusu izpodbijanega sklepa pa v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je kot prepozno zavrglo spremembo tožbe, v okviru katere je tožnik vtoževal odpravo sklepa tožene stranke št. XXX-XXX/X z dne 16.2.2005. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožena stranka tožniku dne 7.12.2004 izdala sklep s šifro XXXX-XX-XXXXXXX-XXXX (A1), s katerim ga je v skladu s sprejeto sistemizacijo razporedila na delovno mesto "vodja službe" v organizacijski enoti: PU L., S. S citiranim sklepom so bile tožniku priznane tudi druge pravice iz delovnega razmerja v zvezi s to razporeditvijo. Zoper navedeni sklep je tožnik 23.12.2004 vložil pritožbo (A2), o kateri pa komisija za pritožbe tožene stranke ni odločala v roku iz tretjega odstavka 39. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU - Ur. l. RS, št. 56/2002). Iz tega razloga je tožnik v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU pred prvostopenjskim sodiščem vložil tožbo, v kateri je uveljavljal nezakonitost prvostopenjskega sklepa tožene stranke, imenovanje v naziv "višji policijski inšpektor I" in povrnitev pravdnih stroškov. Komisija za pritožbe tožene stranke je o tožnikovi pritožbi odločila šele s sklepom z dne 16.2.2005 (B17), ki je bil tožniku vročen 26.2.2005, torej po vložitvi tožbe (tožnik je tožbo vložil 21.2.2005). Tožnik je vloženo tožbo razširil še na presojo zakonitosti sklepa komisije za pritožbe tožene stranke z dne 16.2.2005 s pripravljalno vlogo z dne 10.5.2005, ki je bila oddana priporočeno na pošto 12.5.2005, čeprav je bil sicer v pravnem pouku tega sklepa opozorjen, da lahko v 30 dneh od dneva prejema tega sklepa začne postopek pred sodiščem, pristojnim za delovne spore. Kljub temu, da je tožnik tožbo za izpodbijanje sklepa komisije za pritožbe tožene stranke razširil po izteku 30 dni od vročitve tega sklepa, zaradi tega po stališču pritožbenega sodišča ni prekludiran v zvezi s spremembo tožbe. Tožnik je tožbo spremenil tako, da je zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe in ki so izhajale iz sfere tožene stranke (odločanje o tožnikovi pritožbi po vložitvi tožbe) iz iste dejanske podlage poleg presoje zakonitosti prvostopenjskega sklepa zahteval tudi presojo zakonitosti drugostopenjskega sklepa pri toženi stranki. To pomeni, da je šlo v tem primeru za tako imenovano privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP). Za takšno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna. Tožnik si je na podlagi določb drugega odstavka 25. člena ZJU z vložitvijo tožbe zagotovil sodno varstvo svojih pravic. Zaradi okoliščin na strani tožene stranke (nepravočasno odločanje o tožnikovi pritožbi) so bile podane predpostavke za privilegirano spremembo tožbe. Sprememba vsebine zahtevka (ki je materialnopravne narave) pa ni podvržena ponovnemu preizkusu pravočasnosti tožbe v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZJU. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. VIII Ips 94/2000 z dne 30.1.2002, ki je bil sicer izdan ob upoštevanju "molka" organa po prej veljavni zakonodaji. Z ozirom na to pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje po vsebini obravnavati tudi del tožbe v zvezi z tožbenim zahtevkom, v katerem je tožnik vtoževal presojo zakonitosti sklepa komisije za pritožbe tožene stranke z dne 16.2.2005. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo zavrglo kot prepozno, ni ugotavljalo, če je tožniku tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na sklep komisije za pritožbe tožene stranke z dne 16.2.2005, utemeljen. Ker je zaradi tega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika v tem delu ugodilo in sklep o zavrženju spremembe tožbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek (355. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti tudi o utemeljenosti dela tožbenega zahtevka tožnika, ki se nanaša na sklep komisije za pritožbe tožene stranke z dne 16.2.2005 Ker je od odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika, ki se nanaša na citirani sklep, odvisna tudi odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki se nanaša na sklep tožene stranke z dne 7.12.2004, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika, ki se je nanašal na sklep z dne 7.12.2004 (355. člen ZPP). V ponovnem postopku bo moralo torej sodišče prve stopnje izvesti vse dokaze, za katere bo ocenilo, da so relevantni za ugotovitev odločilnih dejstev in nato ponovno odločiti o utemeljenosti tega dela tožnikovega tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških.

Pritožbeno sodišče sicer v pretežni meri soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki se je nanašal na sklep tožene stranke z dne 7.12.2004. Tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izdala ta sklep na podlagi 189. člena ZJU in da ni nezakonit že zato, ker ga je tožena stranka izdala po izteku roka iz 189. člena ZJU. Po stališču pritožbenega sodišča ni nezakonit tudi zato, ker naj bi tožena stranka ob upoštevanju dvanajstega odstavka 58. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nadalj.) v Aktu o sistemizaciji določila, da lahko dela vodja službe v službi direktorja policijske uprave (B9), opravlja tudi delavec z nazivom "višji policijski inšpektor III", v katerega je bil imenovan tudi tožnik (B1). V nasprotnem primeru tožena stranka tožnika ne bi mogla razporediti na delovno mesto vodja službe v službi direktorja policijske uprave. V zvezi s tem pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je sklep tožene stranke z dne 7.12.2004 temeljil na dvanajstem odstavku 58. člena citirane uredbe, saj je iz tega sklepa (A1) razvidno, da je bil izdan na podlagi 4., 33. in 189. člena ZJU. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da znak " * " ob uradniškem nazivu v Aktu o sistemizaciji tožene strank (B9) ne pomeni, da je ta naziv eden od pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, temveč zaznamba uradniškega naziva, ki ga ima uradnik, ki to delovno mesto zaseda. Tožnik v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da naj bi se Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mestih in nazivih v policiji (B4) uporabljal od 1.8.2005. Iz 87. člena citiranega akta namreč izhaja, da se uporablja od 1.8.2004.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je neutemeljena pritožba tožnika v zvezi z II. točko izreka izpodbijanega sklepa, v okviru katere se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o delu tožbenega zahtevka tožnika, kjer je zahteval, da ga tožena stranka imenuje v naziv "višji policijski inšpektor I" od 1.12.2004. O imenovanju v naziv po določbah ZJU odloča delodajalec z upravno odločbo. Po petem odstavku 24. člena ZJU je v primerih, ko se o pravicah in obveznostih po tem zakonu odloča z upravno odločbo, zoper to odločbo dovoljena pritožba v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače; zoper dokončno odločbo je dovoljen upravni spor. Ker ima torej odločanje o imenovanju v naziv naravo upravne in ne delovnopravne odločbe, za reševanje tega dela tožbenega zahtevka tožnika ni pristojno delovno, temveč upravno sodišče.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi četrtega odstavka 165. člena ZPP, ki določa, da pridrži sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo tudi v primeru, kadar le delno razveljavi odločbo, zoper katere je bilo vloženo pravno sredstvo.

Pritožbeno sodišče se je ob upoštevanju določbe 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe, saj je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnika, ki se nanaša na sklep tožene stranke z dne 7.12.2004, odvisna od odločitve o delu tožbenega zahtevka tožnika, ki se nanaša na sklep z dne 16.2.2005. Sodišče prve stopnje pa dokazov v zvezi z zakonitostjo sklepa tožene stranke z dne 16.2.2005 v cilju vsebinskega odločanja ni izvajalo, saj je zmotno zaključilo, da je tožnik v tem delu tožbo vložil prepozno. Ob upoštevanju navedenega se je pritožbeno sodišče odločilo za razveljavitev izpodbijane sodbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 1173/2003
• VDS sklep Pdp 528/2001
• VDS sodba in sklep Pdp 982/2005