VDS sodba Pdp 1352/2006

Jedro

Če delodajalec v obdobju treh mesecev ugotovi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo 28 delavcev, mora pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in postopati v skladu z določbami ZDR, ki urejajo odpoved večjemu številu delavcev, ne glede na to, da niso bile vse odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem podane istočasno.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožeči stranki z dne 6.4.2006 je nezakonita in se razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožečo stranko vrniti na delo, jo od prenehanja delovnega razmerja do nastopa dela prijaviti v socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti) in ji za to obdobje vpisati delovno dobo v delovno knjižico, vse v 8-ih dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 533,75 EUR v roku 8 dni, po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 210,68 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 8 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6.4.2006, zavrnilo je tudi zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožnico vrniti na delo, jo za čas od dneva prenehanja delovnega razmerja do nastopa dela prijaviti v socialna zavarovanja in ji za to obdobje vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter povrniti stroške postopka. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno razsojo. Navaja, da je tožena stranka v resnici na lokaciji X v Murski Soboti ukinila celotno organizacijsko enoto (vsa dela v prikrojevalnici ter dela v oddelku šablon in čistilk), skupno je delalo 28 delavk in preselila to proizvodnjo na drugo lokacijo - Y, kjer je sedež delniške družbe. Navaja, da se dela prikrojevalnice niso ukinila, temveč se opravljajo na lokaciji M. d.d. (matere toženke). Torej ni šlo za poslovne razloge, saj se enako delo opravlja na lokaciji Y in ne na lokaciji X. Direktor tožene stranke je izpovedal, da so odpoved pogodbe o zaposlitvi prejele vse delavke prikrojevalnice, oddelka šablon in čistilk, števila teh delavk ni navajal, navajala ga je tožnica (28 delavk), direktor pa ga ni osporaval. Tožena stranka je v svojih vlogah navajala število 7 delavcev, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, kar je točno, saj je šlo za delavce, ki niso invalidi, ostali (do 28) so invalidi, ki jim je tožena stranka odredila čakanje do odločitve komisije za ugotovitev podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določil ZPIZ in Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji. Meni, da to pomeni, da je postalo nepotrebno delo 28-ih delavcev in ne le 7. Tožnica je že v tožbi navajala, da tožena stranka ni spoštovala določb ZDR in ni postopala po določbi 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, pa bi morala. Tožena stranka ima skupno zaposlenih več kot 600 delavcev, zato 28 delavcev ne predstavlja večjega števila delavcev. Vendar pa 2. odstavek 96. člena ZDR določa, da je delodajalec dolžan pripraviti program, če bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju treh mesecev postalo nepotrebno 20 ali več delavcev. Pri toženi stranki gre ravno za tak primer. Nepotrebnih je 28 delavcev, sedem, ki niso invalidi, jih je že prejelo odpoved, posamezni delavci - invalidi, za katere je komisija za ugotovitev podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi že poslala soglasje, so tudi že prejeli odpoved, ostali še čakajo na soglasje organa. Meni tudi, da je tožena stranka zamudila 30-dnevni rok za odpoved. Tožena stranka je za poslovne razloge izvedela pred 1.3.2006, projekt preselitve je bil zaključen 2.3.2006 in ne kasneje, kot skuša prikazati tožena stranka. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Ponovno poudarja, da je bila racionalizacija proizvodnje organizacijske enote potrebna, saj se je poslovni partner M. d.d. odločil, da bo zaradi zmanjšanja stroškov dela v okviru lastne organizacije dela, opravljal dela v šabloneriji in prikrojevalnici, zato je posledično odpadla potreba po tem delu delavcev tožene stranke. Tožena stranka teh del več ne opravlja. Navaja, da ni bil izpolnjen pogoj določen v 2. odstavku 96. člena ZDR. Iz podatkov izhaja, da tožena stranka v obdobju treh mesecev iz poslovnih razlogov ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi 20-im ali več delavcem, temveč samo 17-im delavcem. Tega razloga pa tožnica v postopku pred sodiščem ni navajala. Nasprotuje navedbam tožnice, da je prekludirana, ker odpovedi ni podala v 30-dnevnem roku. Šele 29.3.2006 je direktor tožene stranke sprejel poslovno odločitev, da se zaradi racionalizacije poslovanja proizvodnja preseli, hkrati pa se zaradi spremembe sodelovanja z edinim partnerjem ukinejo dela v šabloneriji, prikrojevalnici in dela čiščenja. Sam datum izdelave analize učinkov v primeru preselitve "programa lahkih oblačil", še ne pomeni dejanskega obstoja poslovnih razlogov, saj so ti nastopili šele 29.3.2006, ko je direktor tožene stranke sprejel dokončno odločitev o preselitvi celotnega "programa lahkih oblačil". Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot to določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004).

Po določbi 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon tudi določa v 2. odstavku 88. člena, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V 3. odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec v primeru redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. V takem primeru mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V 5. odstavku 88. člena ZDR je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30-ih dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi reorganizacije in racionalizacije delovnega procesa, kar je resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče nadaljevati. Ugotovilo je, da je potreba po delu celotne prikrojevalnice (tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto rezalec I) odpadla ter da se po preselitvi na novo lokacijo v organizacijski enoti "program lahkih oblačil" ne bo opravljala storitev prikrojevanja, kar ima za posledico prenehanje potrebe po vseh delih v prikrojevalnici. Ugotovilo je še, da je tožena stranka z M. d.d. sklenila dne 29.3.2006 aneks št. 1 k pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 20.11.2002, s katerim sta se v 2. členu dogovorili, da bo tožena stranka od 3.5.2006 dalje opravljala vse storitve po pogodbi, razen storitev prikrojevanja. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen poslovni razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, da je preverila možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, vendar pa tožena stranka ni imela drugega prostega delovnega mesta, na katerem bi bilo možno zaposliti tožnico. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je tožena stranka podala individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, zato ji ni bilo potrebno postopati v smislu 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd - Ur. l. RS, št. 40/97). Zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita in je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožba utemeljeno opozarja, da tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni upoštevala določil ZDR in ni postopala v smislu določil 17. člena SKPgd.

Po določbi 1. odstavka 96. člena ZDR je delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30-ih dni, najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev, najmanj 10 % delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100 delavcev, vendar manj kot 300 delavcev, najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Po določbi 2. odstavka cit. člena je program dolžan pripraviti tudi delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju treh mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev. Pritožba uveljavlja, da gre pri toženi stranki ravno za tak primer, ker je število nepotrebnih delavcev 28, 7 delavcev je že prejelo odpovedi, od ostalih, ki so invalidi, pa so nekateri že prejeli odpoved (ker je komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi že podala mnenje obstoja podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi), za ostale pa je postopek še v teku. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi najprej 7 delavcem. Ostalim delavcem pogodba o zaposlitvi ni bila takoj odpovedana, ker je morala tožena stranka pridobiti mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 103. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 20/2004, UPB-2) in 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS št. 100/2005).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni pomembno kdaj so delavci prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ali so prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali odpoved s ponudbo nove pogodbe. Bistveno je, da je odpadla potreba po delu v prikrojevalnici, šabloneriji in na čiščenju za 28 delavcev, da se je delo ukinilo naenkrat, ne pa postopoma s preselitvijo na novo lokacijo in sklenitvijo aneksa št. 1 k pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 20.12.2002, da bo tožena stranka za M. d.d. opravljala vse storitve po pogodbi, razen storitev prikrojevanja.

Glede na ugotovitev, da je s sprejemom poslovne odločitve o preselitvi celotne notranje organizacijske enote "programa lahkih oblačil" in hkrati z racionalizacijo proizvodnje v zvezi s sklenjenim aneksom št. 1 postalo nepotrebno delo vseh delavcev (28), je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da je postalo nepotrebno delo le sedmih delavcev, ki so prejeli odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov takoj, ne pa ostalih delavcev (invalidov), kljub temu, da je postalo nepotrebno delo vseh delavcev prikrojevalnice. Ker tožena stranka ni postopala po določbi 2. odstavka 96. člena ZDR in izdelala program razreševanja presežnih delavcev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6.4.2006 nezakonita.

Tudi če ne bi postalo nepotrebno delo vseh 28 delavcev in če bi podala individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le nekaterim od njih, bi bila odpoved spričo tega, da tožena stranka ni uporabila kriterijev iz 17. člena SKPgd. Vrhovno sodišče RS, ki na podlagi 1. odstavka 109. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS 19/94 in naslednji) skrbi za enotno sodno prakso, je glede uporabe kriterijev, tako pri individualni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kot odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, že zavzelo stališče, da je potrebno ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotavljati, ali so podani pogoji za uporabo določb 17. člena SKPgd, ne glede na ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v ZDR (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 368/2006, VIII Ips 364/2006).

Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo, je moralo na podlagi 2. odstavka 165. člena ZPP odločiti tudi o stroških postopka na prvi stopnji. Tožnici je ob upoštevanju prijavljenih stroškov ter Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS št. 67/2003 in naslednji) priznalo 2-krat po 225 točk za pripravljalni vlogi, 300 točk za poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter 150 točk za zastopanje na naroku in 50 točk urnine. Kot nepotrebne je ocenilo stroške preglede listin in posveta s stranko. V celoti je pritožbeno sodišče tožnici priznalo stroške zastopanja v višini 950 točk, kar znaša skupaj z 20 % DDV, 2 % materialnimi stroški, ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR 533,75 EUR.

Ker je tožnica s pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Tožnica je upravičena do povrnitve priglašenih 375 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV-ja. Upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,459 EUR, je tožena stranka dolžna plačati tožnici 210,68 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8-ih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka stroške odgovora na pritožbo krije sama.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 407/2006
• VDS sodba Pdp 1346/2004
• VDS sodba Pdp 1755/2004