<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1050/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS.PDP.1050.2006
Evidenčna številka:VDS04008
Datum odločbe:31.05.2007
Področje:delovno pravo
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje potreb po delavcih

Jedro

Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen in ne onemogoča nadaljevanja delovnega razmerja, če potreba po opravljanju določenega dela preneha le za dva meseca.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot neutemeljeno in nezakonito in ugotovilo, da je tožnik še naprej delavec tožene stranke (1. točka). V nadaljevanju je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v zavarovanje in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja od dne 23.12.2005 dalje, vključno s plačo za V. tarifni razred po KP za gradbene dejavnosti Slovenije, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za plačo za pretekli mesec, vse v 8 dneh in pod izvršbo (2. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 139.674,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.2006 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe (3. točka).

Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo in navajala, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožena stranka ni izkazala resnih in utemeljenih poslovnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je res umaknila dokazni predlog za zaslišanje priče I.A., ki je še sedaj vodja proizvodnje, vendar je menila, da ni potrebe po njegovem zaslišanju. Sodišče je pri svoji odločitvi prišlo v nasprotje s samim seboj in se je v obrazložitvi oprlo na nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, saj je samo presodilo, da zaslišanje ključne priče ni potrebno. Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi so navedeni tako v obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar tudi v odpovedi sami, na glavni obravnavi pa jih je izčrpno pojasnil tudi direktor tožene stranke. Direktor je predstavnike zaposlenih in predstavnike Sindikata že dne 15.9.2005 seznanil s perečimi likvidnostnimi težavami ter je 6.10.2005 sprejel odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih, saj so zmanjšanje števila zaposlenih narekovale razmere na trgu (sezonska zaustavitev proizvodnje, zmanjšanje prodaje gotovih izdelkov). V obrazložitvi odpovedi je navedeno, da se glavni del proizvodnje (oblikovanje, žaganje, klasiranje) sezonsko opravlja in da v firmi glede na trende ni pričakovati stalnega obratovanja proizvodnje, ker so napovedi naročil za leto 2006 manjše od kapacitet proizvodnje. Tožena stranka je zaradi ekonomskih razlogov dne 1.11.2005 ustavila proizvodnjo, ki je ponovno stekla konec februarja 2005. Tudi sindikat v pisnem mnenju z dne 2.11.2005 ni nasprotoval odpovedi in tudi ne spremembam v organizaciji proizvodnje. Tožena stranka je za presežne delavce preverila tudi vse možnosti za eventuelne prekvalifikacije do kvalifikacije in za ponudbo novih pogodb o zaposlitvi, kar je razvidno tudi iz sklepa direktorja z dne 6.10.2005, vendar teh možnosti ni našla. Sodišče tudi ni zaslišalo predsednika sindikata in to iz razloga ekonomičnosti postopka, čeprav sindikat brani pravice delavcev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo vsebinsko zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je le-ta podana, če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje v tem, kar se navaja v razlogih sodbe, vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi listinami oziroma zapisniki. Sodišče prve stopnje je jasno obrazložilo svojo odločitev, tako da je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo miselno pot sodišča zakaj je odločilo tako, kot to izhaja iz sodbe. Sodba vsebuje tudi razloge o odločilnih dejstvih, pri tem pa je sodišče prve stopnje tudi izvedlo vse relevantne dokaze, da so se odločilna dejstva ugotovila. Zaslišani direktor J.P. je tudi pojasnil, da je "direktor majhnega podjetja, ki ga pozna do vseh podrobnosti, zato ugotavlja, da je bila odločitev pravilna", pri čemer se je izjava nanašala na odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni bilo potrebe po zaslišanju priče I.A., kajti direktor je bil tisti, ki je odločal o odpovedi in tudi, kot je sam pojasnil pozna podjetje "do vseh podrobnosti". Pritožbeno sodišče tudi pojasnjuje, da je sodišče pri vodenju postopka vezano tudi na načelo procesne ekonomije in si mora prizadevati, da se postopke izvede s čim manjšimi stroški, kot to določa 11. člen ZPP.

Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze in sicer je zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke - direktorja J.P. ter tudi tožnika in izvedlo ostale listinske dokaze. Pri tem je sodišče tudi pojasnilo, da je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju predsednika sindikata A.M. in I.A., saj je bilo dejansko stanje dovolj razjasnjeno. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev podane odpovedi utemeljen in mu posledično utemeljeno priznalo reintegracijski in reparacijski zahtevek.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - ZDR) v 88. členu določa razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca in v 1. točki 1. odst. 88. člena ZDR določa, da se le-ta lahko poda zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Drugi odstavek 88. člena ZDR pa določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu le, če so razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pri čemer pa mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 88. člena ZDR).

Med strankama v postopku ni bilo sporno, da je bilo tožniku vročeno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v nadaljevanju je tožnik zahteval, da se o tem obvesti sindikat, na podlagi tega obvestila pa je sindikat podal mnenje z dne 2.11.2005. Tožena stranka je tožniku nato podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov dne 4.11.2005, ki jo je tožnik prejel istega dne.

Pritožbeno sodišče se strinja s pravno argumentacijo in z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izkazala resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter da bi bilo onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (3. odst. 88. člena ZDR), saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je bilo pri toženi stranki v času odpovedi zaposlenih 47 delavcev in sicer 42 za nedoločen čas in 5 za določen čas. Petim delavcem, ki so bili zaposleni za določen čas, je pogodba o zaposlitvi prenehala, štirim delavcem, ki so bili zaposleni za nedoločen čas pa je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi v mesecu novembru (prenehanje delovnega razmerja v mesecu decembru), s tem, da je v mesecu februarju 2006 ponovno zaposlila štiri delavce in sicer M.K., S.M., A.B. ter L.O. in tudi tožnika, vse za določen čas. Tožnika je tožena stranka zaposlila za čas od 20.2.2006 do 31.7.2006 za delovno mesto vodja izmene. Upoštevaje pravilo o dokaznem bremenu iz 82. člena ZDR, je delodajalec tisti, ki je dolžan dokazati utemeljenost odpovednega razloga in tudi to, da je onemogočeno nadaljevanje delovnega razmerja in da delavca ni mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oz. ga ni mogoče dokvalificirati oz. prekvalificirati, in ker tožena stranka ni tega dokazala, je bilo potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi. Prekinitev delovnega razmerja za dva meseca (od decembra 2005 do februarja 2006) ne more šteti za resen in utemeljen razlog za odpoved. Poudariti je tudi, da je direktor na zaslišanju jasno in nedvoumno pojasnil, da je pri toženi sedaj zaposleno poleg že navedenih petih delavcev dodatno še 8 slovaških delavcev in sicer v proizvodnji. Poudariti je, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo in da mora delodajalec pred tem poiskati vse druge možnosti, ki jih sicer določa delovnopravna zakonodaja.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških postopka in sicer upoštevaje pri tem določila 154. in 155. člena ZPP, ki določata, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in sicer tiste, ki so bili za pravdo potrebni.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

 


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDM1NQ==