VDS sodba in sklep Pdp 203/2007

Jedro

V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati razliko odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v znesku 1.023,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.2006 do plačila in razliko regresa za letni dopust v višini 18,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.10.2006 do plačila, vse v 8-ih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 99,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2007 do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je pravočasno poslala odgovor na tožbo, v kateri je utemeljila razloge, zaradi katerih ne priznava tožnikovih zahtevkov, zato sodišče ni imelo podlage za izdajo zamudne sodbe. Navaja, da je imel tožnik v sklepu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi določen odpovedni rok za 14 let delovne dobe, 45 dni, določena mu je bila tudi odpravnina, in sicer 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Niti ZDR, niti kolektivna pogodba KŽI ne določata, da je potrebno upoštevati delovno dobo na dan prenehanja delovnega razmerja, bolj verjetno je, da zakon napotuje na delovno dobo na dan pred odpovedjo. Sodišče prve stopnje je v zamudni sodbi upoštevalo podatek o delovni dobi iz delovne knjižice. Sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki nad 16 let, ta navedba je v nasprotju s podatki iz delovne knjižice. V zvezi z zahtevkom za izplačilo regresa za letni dopust sodišče ni upoštevalo 3. odstavka 131. člena ZDR. Tožniku je bil regres plačan pred 30.10.2006, ki je kot zadnji rok zavezoval toženo stranko, zato morebitne zamudne obresti tečejo šele od 30.10.2006 dalje. Opozarja na 1. odstavek izreka glede teka zakonskih zamudnih obresti od 11.9.2004, kar ni pravilno, saj je tožniku delovno razmerje prenehalo 10.7.2006.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v 2. odstavku 350. člena ZPP in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004), ki določa, da sodišče izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka. Ker tožena stranka na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila in tudi ni opravičila svojega izostanka, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo pod pogoji, ki jih ureja pravdni postopek.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka pravilno vabljena in v vabilu tudi pravilno opozorjena na posledice izostanka.

Pritožbena navedba, da je tožena stranka odgovorila na tožbo, v kateri je prerekala navedbe tožnika in da je predlagala zavrnitev zahtevka, je neutemeljena. V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo sploh ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da toženec ni odgovoril na tožbo. Sodišče v tem primeru preveri zgolj ali obstojijo pogoji po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali glede na navedbe iz odgovora na tožbo izhaja, da so trditve tožnika v tožbi prepričljive, ali da verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik oziroma dejstvi, ki so splošno znana. Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 1. odstavku 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Po navedeni zakonski določbi ima sodišče pooblastilo, da meritorno odloči o stvari le na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev, pri čemer je predmet preizkusa le-to, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi, ali pa z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo to pravilno uporabljeno. Po določbi 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS, št. 42/2002) mora delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih mesecih pred odpovedjo in sicer pripada delavcu odpravnina v višini 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. Iz dejstev, ki so navedena v tožbi izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki v skupnem trajanju 15 let, 1 mesec in 8 dni, tožena stranka pa tožniku ni priznala odpravnine za 15 let dela pri toženi stranki, temveč za 14 let dela, zato je sodišče prve stopnje zahtevku tudi po materialnem pravu pravilno ugodilo. Pravilna je tudi odločitev o plačilu regresa za letni dopust. Po določbi 131. člena ZDR/02 je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, izplačati pa jo mora najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V presojo utemeljenosti pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje, se pritožbeno sodišče ni spuščalo, saj se zamudna sodba zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati.

Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje samo s popravnim sklepom popravilo očitno napako pri določitvi datuma, od katerega pričnejo teči zakonske zamudne obresti.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. točko 31. člena in v zvezi z 32. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004) odločalo tudi o tem, ali v tem delovnem sporu dopusti revizijo zoper sodbo. Po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1 pritožbeno sodišče lahko dopusti revizijo v primerih, ki niso zajeti v 1. do 4. točki 31. člena ZDSS-1, če je od vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju(1. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1). Po oceni pritožbenega sodišča v sporni zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov, zato se revizija ne dopusti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 981/2005
• VSL sodba I Cp 1137/2005
• VDS sklep Pdp 769/2005