VDS sklep Pdp 41/2007

Jedro

V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote), ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Če bi veljala tožba za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, smisel spremembe navedbe tožene stranke pa je ravno v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe postopek ustavilo.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz razloga, ker iz sklepa sodišča prve stopnje ni razvidno, da se postopek ustavi le zoper napačno označeno toženo stranko (XY). Tožnik vztraja na tožbi zoper pravilno označeno stranko, to je XX. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja pred delovnimi in socialnimi sodišči.

Utemeljeno opozarja pritožba, da ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek ustavi, saj je tožeča stranka spremenila navedbo tožene stranke in nato na poziv sodišča umaknila tožbo le zoper prvotno toženo stranko XY.

Pritožbeno sodišče je z vpogledom v spis ugotovilo, da je tožeča stranka spremenila navedbo tožene stranke takoj potem, ko je prejela odgovor na tožbo. Na podlagi določbe 37. člena ZDSS-1 lahko delavec, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma, če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Sprememba navedbe tožene stranke se ne šteje za spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je potem, ko je prejelo vlogo tožeče stranke, da je prišlo do pomotne označbe tožene stranke in dva izvoda tožbe, ki se glasita na novo toženo stranko XX, tožečo stranko pozvalo, da naj v zvezi s svojo vlogo sodišču sporoči, ali poprava tožbe glede tožene stranke predstavlja umik tožbe. Na podlagi navedenega poziva sodišča je tožeča stranka odgovorila, da smiselno zoper napačno označeno toženo stranko XY umika tožbo in vztraja na tožbi pri pravilno označeni stranki. Sodišče prve stopnje je nato umik tožbe poslalo XY, ki je sodišču sporočil, da se z umikom tožbe strinja, na podlagi česar je nato sodišče izdalo izpodbijani sklep.

Postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 37. člena ZDSS-1 in je pripeljalo do tega, da je postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavljen, čeprav je tožeča stranka spremenila le navedbo tožene stranke. Navedeni člen ureja posebno subjektivno spremembo na strani tožene stranke, brez njene privolitve, zato se stranki na pasivni strani v zvezi s to spremembo sploh nimata možnosti izjaviti. Taka subjektivna sprememba tožbe pa pomeni, da na mesto prvotno tožene stranke vstopi novo navedena stranka in da se je pravda zoper novo navedeno toženo stranko začela že takrat, ko je bila vložena tožba zoper prvotno toženo stranko. Vsi procesnopravni in materialnopravni učinki tožbe, ki so nastali glede prvotno tožene stranke, se prenesejo na novo toženo stranko. Ravno s tem inštitutom je zagotovljeno, da ne pride do prekluzije v primeru, ko delavec - tožnik ugotovi, da je prišlo do očitne pomote pri navedbi tožene stranke. Brez te specialne določbe ZDSS-1 bi namreč prišlo do situacije, da bi lahko spremenil tožbo in namesto prvotno toženo stranko tožil drugo toženo stranko le v skladu z določbo 187. člena ZPP, ki pa zahteva privolitev novo tožene stranke. V primeru poteka prekluzivnega roka za vložitev tožbe bi bilo tako privolitev iluzorno pričakovati, zato je zakonodajalec to posebej uredil z določbo 37. člena ZDSS-1. Ker torej namesto prvotno tožene stranke vstopi novo tožena stranka, gre torej za subjektivno spremembo na strani tožene stranke, tako da prvotno tožene stranke ni več, zato tudi ne moremo govoriti o umiku tožbe zoper prvotno toženo stranko. Gre za posebne vrste proceno nasledstvo. Če bi veljala tožba zoper prvotno toženo stranko za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, kar pa je bistvo spremembe, saj je smisel v tem, da učinki ostanejo in se prenesejo na novo toženo stranko (tako tudi Juhart Ude, Wedam Lukič: Pravdni postopek - Ur. l. RS 1974, str. 227).

Glede na navedeno je napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je, ne da bi vročilo spremenjeno tožbo novo toženi stranki, postopek zoper prvotno toženo stranko ustavilo.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, za kar je imelo podlago v določbi 1. odstavka 354. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati sporočilo tožeče stranke, da je prišlo do napačne označbe tožene stranke in novo navedeni toženi stranki omogočiti, da vstopi v pravdo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 69/97
• VDS sklep Pdp 495/2002
• VSL sklep II Cp 1787/98