<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba in sklep Pdp 154/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2007:VDS..PDP.154.2006
Evidenčna številka:VDS03965
Datum odločbe:25.01.2007
Področje:delovno pravo
Institut:odpravnina - prenehanje pogodbe

Jedro

Če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi smrti delodajalca - fizične osebe, delavec nima pravice do odpravnine.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeče in tožena stranka sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Revizija se ne dopusti.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank za plačilo odpravnine in zahteve za plačilo regresa, ki presega neto znesek. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna vsaki tožeči stranki obračunati regres za letni dopust v višini 22.975,50 SIT ter po plačilu davka izplačati ustrezen neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2004 dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da so tožeče stranke dolžne toženi stranki povrniti stroške postopka vsaka po 30.426,66 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje v 2. in 5. točki izreka se pritožujejo tožeče stranke (razen tožnika V.P.) zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevku tožečih strank po plačilu odpravnine ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Navajajo, da je sodišče prve stopnje presodilo, da ni pravne podlage za plačilo odpravnine. Tožeče stranke se strinjajo, da zakon plačila odpravnine v primeru smrti samostojnega podjetnika kot delodajalca izrecno ne ureja. Po njihovem prepričanju je zakonska ureditev za primer, kot je njihov, dovolj jasna. Želi zavarovati delavce pred nezakrivljeno izgubo zaposlitve tako, da jim daje pravico do odpravnine. Primer iz 107. člena ZDR je skoraj identičen primeru strank iz tega delovnega spora. V primeru likvidacije ali stečaja delodajalca le-ta preneha obstajati, zakon pa ščiti delavca bolj kot delodajalca, saj so delavci v takšnem primeru vsaj v minimalnem obsegu (v višini odpravnine) zavarovani, da ne pridejo v nemogoč socialni položaj. Enak je položaj pri prenehanju samostojnega podjetnika kot delodajalca. Pokojni A.G. je imel ob smrti precejšnje premoženje. Menijo, da je iz celotne ureditve vprašanja odpravnin v primeru prenehanja delodajalca razvidno, da zakon želi v vseh primerih prenehanja delodajalca zavarovati delavce s tem, da jim daje pravico do odpravnine. Priglašajo pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožečih strank zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Navaja, da tožečim strankam niso prenehale pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delodajalca, ampak zato, ker je 4.3.2004 umrl, z zapustnikovo dejavnostjo pa njegov naslednik ni nepretrgoma nadaljeval. V takem primeru v zakonu ni predvidena odpravnina delavcem.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu ni ugotovilo nobenih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank na plačilo odpravnine. Ugotovilo je, da so tožečim strankam prenehale pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delodajalca in ker Zakon o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002) v takem primeru ne predvideva plačilo odpravnine, je zaradi pomanjkanja pravne podlage zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje ter glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

Po določbi 2. odstavka 78. člena ZDR/02 pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca - fizične osebe, razen v primeru, če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Tožečim strankam je delovno razmerje prenehalo zaradi smrti delodajalca, tožena stranka pa je podedovala celotno zapuščino. Pritožbene navedbe v zvezi z dogovorom tožene stranke o dedovanju premoženja in o nadaljevanju dejavnosti s strani sina pokojnega, so pritožbena novota, ki je po določbi 337. člena v zvezi z 286. členom ZPP ni mogoče upoštevati.

Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da ima delavec pravico do odpravnine tudi v primeru smrti delodajalca - fizične osebe. Po določilu 107. člena ZDR/02 imajo delavci pravico do odpravnine po 109. členu ZDR/02 v primeru, če jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče ali v primeru potrjene prisilne poravnave. V primeru smrti delodajalca - fizične osebe preneha veljati pogodba o zaposlitvi. V takem primeru pogodba o zaposlitvi preneha veljati, pogodba o zaposlitvi ni odpovedana, zato ne morejo zanjo veljati določbe, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, potrjene prisilne poravnave, odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti v zvezi s pravico do odpravnine. ZDR/02 pravice do odpravnine zaradi smrti delodajalca - fizične osebe ne določa, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo odpravnine pravilna. Tožeče stranke so uspele le z neznatnim delom zahtevka, zato je tudi odločitev o stroških postopka pravilna.

Ker ni razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in tudi ne razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Stranki sta priglasili pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je odločilo, da jih krijeta sami, tožeče stranke iz razloga, ker s pritožbo niso uspele, tožena stranka pa zato, ker odgovor na pritožbo ni doprinesel k razjasnitvi zadeve.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. točko 31. člena in v zvezi z 32. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS- 1, Ur. l. RS št. 2/2004 - 10/2004) odločalo tudi o tem, ali dopusti revizijo. Ker gre za odločitve v zvezi z odpravnino, ki ne presegajo zneska 1.000.000,00 SIT, revizija po določbah ZPP ni dovoljena (2. odstavek 367. člena ZPP), lahko pa jo pritožbeno sodišče dopusti.

Po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1 pritožbeno sodišče lahko dopusti revizijo v primerih, ki niso zajeti v 1. do 4. točki 31. člena ZDSS-1, če je od vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po oceni pritožbenega sodišča v sporni zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov, zato se revizija ne dopusti.

 


Zveza:

ZDR člen 78, 78/2, 78, 78/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODg3OA==