VDS sklep Psp 1260/2002

Jedro

Če bi se izkazalo, da je bila pošiljka na pošti dejansko oddana še pred iztekom pritožbenega roka, in je bilo le zaradi poštne elektronske tehnologije potrdilo o oddaji izstavljeno potem, ko se je zadnji dan roka s potekom 24. ure že iztekel, bi to lahko bil upravičen razlog za zamudo, saj bi bil izven vlagateljeve sfere.

Samo zato, ker je bila pošiljka oddana zadnji dan pritožbenega roka, vlagatelju namreč ni mogoče očitati nestrokovnega ali zakrivljenega ravnanja, niti posledično predloga za vrnitev v prejšnje stanja brez naroka kot očitno neutemeljenega zavreči, ne da bi bili na naroku izvedeni in ocenjeni predloženi dokazi o zatrjevanem upravičenem razlogu za zamudo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim rokom za pritožbo zoper sodbo. Zaključilo je, da je predlog vložen iz očitno neupravičenega razloga in da je razlog za zamudo na tožnikovi strani, ker ni ravnal dovolj skrbno.

Zoper sklep je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo s predlogom na spremembo v smeri vrnitve v prejšnje stanje, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je pritožbeni rok na razpolago ves čas, zato ima pritožitelj opcijo, da kadarkoli znotraj roka vlaga pritožbo. Vsa njegova dejanja znotraj roka pa so bila pravočasna, namenjena tehtnemu premisleku in odločitvi, ali se z odločbo strinja ali ne, ali bo zoper njo vložil pritožbo. Ne more pa predvideti vseh okoliščin, ki se lahko zgodijo in ovirajo vložitev same pritožbe. Zato mu ni mogoče očitati neskrbno ravnanje ali krivdo, če ni oddal pritožbe že kakšen dan prej, saj jo ima pravico oddati prav zadnji dan roka. Tako je bilo postopano tudi v konkretni zadevi, saj so bila dejanja načrtovana. Tudi na pošto je prišel pravočasno in pravočasno oddal pošiljko. Od tu naprej pa ni imel več nadzora na oddajo, saj so vsa nadaljnja dejanja podvržena procesu poštne tehnologije in nanje ni imel vpliva. Oddaja pošiljke je bila pravočasna, ker pa je pred izdajo potrdila potrebno pošiljko stehtati, izračunati ceno, izstaviti račun in plačati, ter šele nato izvesti print potrdila, je prišlo do časovnega zamika, na katerega ni mogel vplivati. Če pošta ne bi imela elektronske oblike knjiženja, bi pri ročnem načinu knjiženja sigurno poštni uslužbenec vnesel datum 5.4.2005, ker je pritožitelj tedaj izvršil zadnja dejanja oddaje, ki so bila še v njegovi sferi. Popolnoma jasno je, da je na pošto prišel pravočasno, pošiljko oddal pravočasno, in ga je tudi sodišče prejelo še istega dne zjutraj, kar pomeni, da je bila oddana prejšnjega dne. Če bi šlo za pošiljko, ki bi dobila status oddaje na pošti 6.4.2005, bi jo sodišče prejelo šele 7.4.2005. Pošiljko je sodišče prejelo 6.4.2005, zato je bila uvrščena med ostale pošiljke, ki so nosile datum oddaje 5.4.2005. Tega odločilnega dejstva pa sodišče ni upoštevalo, zato je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, oziroma je upoštevalo drugačno, kot izhaja iz samih dejstev in predložene listinske dokumentacije ter s tem je storilo bistveno kršitev določb postopka. Tudi ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče na naroku, oziroma naroka sploh ni opravilo. Dokaznega postopka sploh ni izvajalo, zato je tudi s tem prišlo do bistvene kršitve postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik pravilno poudarja, da v predmetni zadevi podana bistvena kršitev iz 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2), ker ni bilo v celoti pravilno uporabljeno določilo 2. odstavka 120. člena istega zakona in ni bil razpisan narok za ugotovitev odločilnih dejstev glede zatrjevanega opravičenega vzroka za zamujeno procesno dejanje. Ta opustitev bi lahko namreč vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje sicer pravilno razloguje, da pozna odločitev za vložitev pritožbe, oziroma službena pot 5.4.2005 ne predstavljata upravičenega razloga za zamudo v smislu 1. odstavka 116. člena ZPP-UPB2. Vendar pa to niso bile edine, niti najpomembnejše okoliščine, s katerimi je pritožnik upravičeval zamujeno procesno dejanje, da bi bilo zgolj na njihovi podlagi mogoče sklepati na očitno neupravičen razlog za predlagano vrnitev v prejšnje stanje ter predlog po 2. odstavku 120. člena ZPP-UPB2 zavrniti brez razpisanega naroka.

V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje so bila namreč navaja tudi taka dejstva in predloženi dokazi, ki bi lahko sami zase pripeljali do drugačne odločitve, kot pravilno poudarja pritožba, če bi bili na naroku preizkušeni in do njih sploh zavzeto stališče. Nobenega dvoma sicer ni, da se je v obravnavani zadevi rok za vložitev pritožbe iztekel 5.4.2005, da je iz potrdila o oddaji pošiljke priporočeno na pošto razviden datum 6.4.2005 ob 00.07 uri, torej nekaj minut po izteku pritožbenega roka. Vendar pa bi zatrjevanje tožnika, da je pošiljko oddal že 5.4.2005 ob 11.57 uri, vsa nadaljnja dejanja pa so bila podvržena procesu poštne tehnologije, tako da je bilo potrdilo izdano 6.4.2005, ob 00.07, uri utegnilo privesti do zaključka, da razlog za zamudo ni v tožnikovi sferi, in da mu torej ni mogoče očitati neskrbnega, oziroma zakrivljenega ravnanja. Če bi se izkazale za resnične navedbe pritožnika, da je pošiljko oddal še pred iztekom 24 ur 5.4.2005 in je bilo le potrdilo zaradi tehtanja, izračunavanja cene, izstavitve računa in plačila ter elektronskega printanja izdano 6.4.2005, ko se je 5.4.2004 s potekom 24 ur že iztekel, bi dejansko lahko prišlo do časovnega zamika, na katerega ni imel vpliva. Navedeno bi lahko pomenilo verjetno izkazanost upravičenega razloga za zamujeno procesno dejanje in s tem utemeljen razlog za predlagano vrnitev v prejšnje stanje. To še toliko bolj, ker je poštna pošiljka na sodišče dejansko prispela 6.4.2005, enako kot pošiljke, ki so lahko nosile le datum oddaje 5.4.2005, pri čemer ne bo nezanemarljiva tudi razjasnitev vprašanja, kakšen je sploh bil poslovni čas pošte v obravnavanem obdobju.

Zaradi odprave ugotovljenih procesnih pomanjkljivosti, ker ni bil razpisan narok v zvezi s predlagano vrnitvijo v prejšnje stanje, ocenjeni predloženi in izvedeni že v predlogu predlagani dokazi, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP-UPB2 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Ip 678/2007
• VDS sklep Pdp 201/2002
• VSL sklep I Cpg 537/2000