VDS sodba Psp 272/2005

Jedro

Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka.

Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, ko je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavi dokončna odločba tožene stranke št. 6502-502/2002 z dne 5.2.2002 ter da se tožniku odpiše dolg iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v znesku 1.165.999,40 SIT. Ugotovilo je, da sta odločbi tožene stranke št. 8200-174/01-2 z dne 28.12.2001 in št. 6502-502/2002 z dne 5.2.2002 pravilni in zakoniti.

Zoper sodbo se je smiselno zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožil tožnik. Navaja, da pri toženi stranki ni zahteval odpisa prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, pač pa obresti od prispevkov oz. glavnice. Izračun družinskega dohodka, kot ga je opravila tožena stranka in potrdilo sodišče prve stopnje za leto 2000, ni pravilen. Upoštevati bi bilo potrebno, da je prejemal le nadomestilo pri zavodu za zaposlovanje, kar je komaj zadoščalo za preživetje. Z ženo sicer živita skupaj, vendar se ločeno preživljata. Smiselno predlaga, da se njegovi zahtevi za odpis obresti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni kršilo določb postopka, na katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Po 45. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s kasnejšimi spremembami - ZZVZZ) se sredstva za obvezno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci. Po 60. čl. ZZVZZ zavod določi merila in pogoje, pod katerimi se določenim zavezancem prispevek lahko zmanjša ali odpiše. Zakon o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami - ZPSV) v 15. čl. določa, da se glede obračunavanja, odmere in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zamudnih obresti, prisilne izterjave in drugih vprašanj, uporabljajo določbe ZPSV, zakona o davčnem postopku in zakonov. Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96 s spremembami - ZDavP), ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To izhaja iz 20. čl. ZDavP, ki določa, da lahko davčni organ do odločitve o pritožbi zoper odločbo o odmeri davka odloži prisilno izterjavo, vendar odlog ne prekine obračunavanja zamudnih obresti od davčnega dolga. V 43. čl. ZDavP je določeno, da sklep o prisilni izterjavi vsebuje med ostalim višino dolga in sicer ločeno glavnico ter zamudne obresti. Celotno poglavje o izvršbi ureja, da imajo v postopku izterjave obresti od zapadlega davčnega dolga enak pravni status kot sam dolg ali glavnica. 92. čl. ZDavP posebej določa, da se za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo davka oz. dovoljeno obročno plačilo, na glavnico ne obračunavajo zamudne obresti. Do odločitve o morebitnem odlogu ni razlike med obveznostjo plačila obresti oz. glavnica dolga, upoštevajoč določbo 89. čl. ZDavP, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Smiselno enako urejajo možnost oprostitve obveznosti plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem, objavljena v Uradnem listu RS, št. 32/2000, ki jih je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje sprejela na podlagi pooblastila iz 60. čl. ZZVZZ. V 2. čl. Merila določajo uporabo, med ostalim tudi ZDavP. V 3. čl. Meril je določeno, da se plačilo prispevka lahko odloži oz. dovoli obročno odplačilo, prispevek zmanjša ali odpiše, če dohodek zavezanca začasno ne omogoča izplačila zajamčenih plač zaradi prehodnih likvidnostnih težav, pri čemer je potrebno navesti podatke o trajanju blokade žiro računa zavezanca.

Po podatkih iz upravnega spisa je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik, iz zavarovanja se je odjavil 30.11.1998. Ni sporno, da njegov dolg iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, na dan 30.11.2001, upoštevajoč dospele zamudne obresti, znaša 1.165.999,40 SIT. Ob obravnavi vloge za odpis dolga oz. zamudnih obresti je tožena stranka pravilno upoštevala podatke o dohodkih in premoženju tožnika ter oseb, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu.

Vrhovno sodišče RS je v več odločbah zavzelo stališče, da je v skladu z 89. čl. ZDavP osnovno merilo pri odločanju o odpisu davkov, kar velja tudi za prispevke iz obveznega zavarovanja, ali bi izterjava prispevkov ogrozila preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov (na primer zadeve I Up 1045/2001 z dne 9.12.2003, I Up 1231/2002 z dne 14.1.2.2004 in I Up 245/2003 z dne 17.1.2006). Za izračun zagotovljenih sredstev za preživljanje se upošteva dohodek na družinskega člana oz. ali dohodek na posameznega člana tožnikove družinske skupnosti presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost, pri čemer se upoštevajo dohodki zavezanca ter njegovih družinskih članov. Skupni dohodki za leto 2000, to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga, so na družinskega člana, tudi ob odbitku preživninskih obveznosti, presegali zajamčeno plačo. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka. Glede na katastrski dohodek je tožnik očitno lastnik nepremičnin, kar dodatno dokazuje, da plačilo prispevkov z obrestmi ne bo ogrozilo niti njegovega, niti preživljanja družinskih članov. Ob tem so nepomembne tožnikove trditve, da z ženo živita skupaj, preživninske obveznosti pa poravnavata ločeno, ker o tem ni predložil dokazov.

Ob morebitni izterjavi je tožnikova socialna varnost zagotovljena z določbo 145. čl. ZDavP-1, po kateri je na prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, kolikor niso izvzeti iz prisilne izterjave, z davčno izvršbo mogoče seči do višine dveh tretjin, vendar tako, da zavezancu ostane 70 % minimalne plače. Dodatna omejitev je, da na navedene prejemke ni mogoče seči s prisilno izterjavo, če ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 izhaja, da so dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je odločitev tožene stranke, da zahtevek tožnika za odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v izračunani višini zavrne, zakonita.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 123/2000
• VSL sklep I Cp 572/2001
• VSL sklep II Cp 1285/2001