<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Psp 241/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za socialne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PSP.241.2005
Evidenčna številka:VDS03851
Datum odločbe:31.03.2006
Področje:pokojninsko zavarovanje
Institut:starostna pokojnina - sorazmerni del

Jedro

Ker tožnik ni državljan RS in stalno prebiva v tujini, je potrebno za priznanje pravice do pokojnine upoštevati Sporazum o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 21/97), ki je po Obvestilu o začetku veljavnosti nekaterih sporazumov med R Slovenijo in R Hrvaško (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/98) pričel veljati 1.2.1998. Tožnik je bil nazadnje zavarovan pri pristojnem hrvaškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za priznanje ter izračun višine sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi pokojninske dobe v RS je potrebno uporabiti 37. čl. Omenjenega sporazuma, po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8.10.1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, po uradni dolžnosti odmerijo po določbah sporazuma. V teh primerih velja za dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge države pogodbenice dan, ko je pristojni nosilec prve države pogodbenice začel postopek, to je 25.5.1998. Po 37. čl. sporazuma se pokojnine odmerijo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. Odločitev tožene stranke, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1.6.1998 je torej v skladu z določbami sporazuma, neutemeljen pa je njegov zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine pri ZPIZ že od 1.10.1992 dalje, to je od dne, ko je pridobil pravico do starostne pokojnine pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi tožene stranke št. 18-9011670 z dne 16.2.2001 in 10.4.2001 ter, da se mu prizna pravica do slovenske starostne pokojnine od 1.10.1992 dalje. Zavrnilo je tudi zahtevek, da mu tožena stranka povrne stroške postopka v 15 dneh.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožil tožnik. Navaja, da je v obdobju od 1992. do 1998. leta prikrajšan za približno 100.000,00 SIT sorazmernega dela pokojnine. Ne soglaša z odmero sorazmernega dela pokojnine v znesku 19.954,46 SIT mesečno, ker bi moral za več kot 15 let delovne dobe v RS in ob upoštevanju plačanih prispevkov prejemati višjo pokojnino. Predlaga, da se zahtevku za sorazmerni del pokojnine od 15.10.1992 dalje ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da v celoti vztraja pri navedbah v odgovoru na tožbo ter predlaga, da sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo ter ob tem ni kršilo določb postopka, na katere na podlagi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbene navedbe oz. zahtevki, da se preizkusi izračun višine pokojnine oz. preveri višino koeficienta, na podlagi katerega je bil izračunan sorazmerni del pokojnine, niso utemeljeni že zaradi določbe 337. čl. ZPP, po kateri sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, oz. ob izpolnjenih pogojih iz 286. čl. ZPP do konca glavne obravnave. Tožnik v tožbi in na naroku za glavno obravnavo ni izpodbijal odmere višine sorazmernega dela pokojnine niti višine količnika, s katerim je bila pokojninska osnova izračuna, ob upoštevanju podatkov o plači v letu 1970, pač pa je le zahteval izplačilo sorazmernega dela pokojnine ne le od 1.6.1998, kot je odločila tožena stranka, pač pa vse od 15.10.1992, odkar prejema starostno pokojnino pri hrvaškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik 3.8.1999 pri toženi stranki vložil zahtevek za priznanje starostne pokojnine na podlagi delovne dobe v Sloveniji. Ker tožnik ni državljan RS in tudi stalno prebiva v tujini, je potrebno glede pravic, ki jih uveljavlja za primer starosti oz. za pravico do pokojnine, upoštevati Sporazum o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 21/97), ki je po obvestilu o začetku veljavnosti nekaterih sporazumov med R Slovenijo in R Hrvaško (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/98) pričel veljati 1.2.1998. V času vložitve zahtevka oz. začetka postopka pri Skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev Hrvaške je v RS veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ), ki je v 254. čl. določal, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana, in to tudi tedaj, ko gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik nazadnje zavarovan pri pristojnem hrvaškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je po podatkih iz sklepa o priznanju pravice do starostne pokojnine imel dopolnjeno delovno dobo na Hrvaškem do 13.4.1992. Za priznanje ter izračun višine sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi pokojninske dobe v RS je potrebno uporabiti 37. čl. omenjenega sporazuma, po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8.10.1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, po uradni dolžnosti odmerijo po določbah sporazuma. V teh primerih velja za dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge države pogodbenice dan, ko je pristojni nosilec prve države pogodbenice začel postopek. Iz sporočila o zahtevku za odmero, ki ga je tožena stranka prejela 20.6.2000 izhaja, da je datum začetka postopka po uradni dolžnosti 25.5.1998. Omenjeni 37. čl. sporazuma določa tudi, da se pokojnine odmerijo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. Odločitev tožene stranke, ko je tožniku pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine priznala od 1.6.1998, to je od prvega dne naslednjega meseca po pričetku postopka pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, je torej povsem v skladu z določbami sporazuma in tudi ni v nasprotju z določbami ZPIZ, ki so v času pričetka postopka urejale primere ter pogoje, pod katerimi lahko tuji državljani uveljavijo pri toženi stranki pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Ker sta tako tožena stranka, kot sodišče prve stopnje o tožnikovi pravici do sorazmernega dela pokojnine ter o času, od katerega mu ta pravica gre, zakonito odločila, je sodišče druge stopnje na podlagi 353. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

 


Zveza:

ZPIZ člen 254, 254. Uredba o ratifikaciji Administrativnega sporazuma o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 37.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODQwMA==