VDS sodba Psp 277/2005

Jedro

Ker je v pravno razmerje, urejeno s pravnomočnimi upravnimi akti mogoče zakonito poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjene predpisane predpostavke, spremembe lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 16.9.1998 do 25.2.2003 za nazaj, v novem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti s prvostopenjskim upravnim aktom z dne 25.2.2003 ni zakonito.

V primeru prijavljenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nasprotju z 25. členom ZPIZ-1 lahko zavod v novem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, spremeni temelj zavarovanja le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta in na ta način zagotovi uresničevanje 25. člena ZPIZ-1 pri vseh tistih zavarovancih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar ob konkurenci večih pravnih temeljev, v nasprotju z vrstnim redom, določenim z zakonom.

 

Izrek

1. Pritožbi tožnice se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi :

"Odločba opr. št. 3025949 z dne 19.5.2003 se odpravi, odločba iste opr. št. z dne 25.2.2003 pa se spremeni tako, da glasi :

"Zavarovanka M.M. nima lastnosti zavarovanke iz naslova prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 25.2.2003 dalje.

Od 25.2.2003 do 13.4.2003 ima lastnost zavarovanke iz naslova družbenice in poslovodne osebe zasebne družbe."

2. V preostalem se pritožba tožnice ter v celoti pritožba tožene stranke kot neutemeljeni zavrneta.

3. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 33.000,00 SIT, v 8-ih dneh pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zahtevku tožnice na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov delno ugodilo tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo toženca št. 3025949 z dne 19.5.2003 (I. in II. točka izreka). Hkrati je toženčevo prvostopenjsko odločbo iste opr. št. z dne 25.3.2003 potrdilo kot pravilno in zakonito in izreklo, da je imela tožnica lastnost zavarovanke kot družbenik in poslovodna oseba do 13.4.2004 (III. in IV. točka izreka). Postavilo se je na stališče, da je spreminjanje temelja lastnosti zavarovanca za nazaj po uradni dolžnosti možno in dopustno, vendar v konkretnem primeru šele od dneva vpisa opravljanja poslovodne funkcije v gospodarski družbi v sodni register, kot je bilo odločano z izpodbijanim prvostopenjskim upravnim aktom, zaradi česar je drugostopenjskega kot nepravilnega in nezakonitega odpravilo.

Cit. sodbo izpodbijata obe stranki.

Tožnica jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo III. in IV. točke izreka tako, da se tudi prvostopenjska odločba toženca spremeni in ugotovi, da je imela lastnost zavarovanke iz naslova prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja do 13.4.2003, oziroma, da jo pritožbeno sodišče podrejeno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Dejansko stanje naj ne bi bilo nesporno, kot je zaključilo prvostopenjsko sodišče. Sporno je namreč, kako je do dogodkov in do njenega statusa sploh prišlo, in ali lahko ob napotkih, ki jih je dobila od vodje urada za delo zavoda za zaposlovanje M.P.L. vplivajo na dejanski stan, oziroma zavarovalno razmerje. Vodja urada za delo naj bi večkrat izjavila, da se brezposelnim osebam ni potrebno srečevati z uslužbenci ZPIZ, saj naj bi bil izključno urad za delo pristojen za dajanje potrdil kam in kako se je treba prijaviti v zavarovanje. Ker dokaz z zaslišanjem te priče ni bil izveden, naj sodbe v tem delu ne bi bilo mogoče preizkusiti, s čimer naj bi prišlo do bistvene kršitve postopka. Razumljivo naj bi bilo, da je kot prava nevešča stranka zaupala vodji urada zavodu za zaposlovanje, ki je vedela, da je ustanoviteljica in poslovodna oseba gospodarske družbe, pa ji je kljub temu svetovala naj se še naprej zavaruje iz naslova prostovoljnega zavarovanja. Ta okoliščina naj bi bila bistvena za odločitev v zadevi in bi bilo šele po izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem priče mogoče ugotoviti, ali je dejansko stanje med strankama res nesporno, ali pa so v tem delu razlike, ki lahko vplivajo na odločitev. Priglaša stroške pritožbe.

Tudi tožena stranka izpodbija cit. sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje delno zmotno ugotovilo dejansko stanje. To je datum, od katerega se šteje, da je tožeča stranka poslovodna oseba v zasebni družbi J. d.o.o., ker naj bi izhajalo iz zmotnega materialnopravnega naziranja, da ima vpis v sodni register konstitutivni in ne le deklarativni oziroma publicistični učinek. Obširno obrazlaga, da zastopnik gospodarske družbe upravičenje za veljavno zastopanje pridobi takrat, ko pristojni organ družbe sprejme sklep o njegovem imenovanju na položaj, oziroma funkcijo. Upravičenje za zastopanje tako nastane že pred vpisom tega dejstva v sodni register, zato naj bi bilo z drugostopenjskim upravnim aktom pravilno odločeno, da ima tožnica lastnost zavarovanke kot poslovodna oseba že od 23.5.1997 dalje in ne šele od 16.9.1998.

Pritožba tožnice je le delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa neutemeljena.

V zadevi gre za spor zaradi spremembe temelja lastnosti zavarovanke po uradni dolžnosti za nazaj za čas od 23.5.1997 do 13.4.2003. S prvostopenjskim posamičnim upravnim aktom z dne 25.2.2003 je namreč odločeno, da tožnica od 16.9.1998 dalje nima lastnosti zavarovanke iz naslova prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč od istega dne dalje lastnost zavarovanke iz naslova družbenika in poslovodne osebe zasebne družbe. Z drugostopenjskim dokončnim posamičnim upravnim aktom je pritožba tožnice zavrnjena, prvostopenjski upravni akt pa spremenjen tako, da tožnica nima lastnosti zavarovanke iz naslova prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja že od 23.5.1997 dalje in da ima od tega dne naprej do 31.12.1999 lastnost zavarovanke po 12. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92), od 1.1.2000 do 13.4.2003 pa po 2. odstavku 15. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1).

S spremembo lastnosti zavarovanke za nazaj v novem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti pa je po stališču pritožbenega sodišča zaradi zmotne razlage in uporabe ZPIZ-92, ZPIZ-1, Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 45/95; v nadaljevanju ZMEPIZ-95) in Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000; v nadaljevanju ZMEPIZ-2000) prišlo do nedopustnega posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Izpodbijana posamična upravna akta zato vsaj za čas do izdaje prvostopenjskega upravnega akta 25.2.2003 nista pravilna, ne zakonita. Ne sicer iz razloga, ker bi bilo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno, ker ni prišlo do izvedbe dokaza z zaslišanjem vodje urada za delo zavoda za zaposlovanje M.P.L., kot zmotno meni tožeča stranka. Okoliščine, zaradi katerih naj bi po nasvetu navedene delavke tožnica imela lastnost zavarovanke na temelju prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč za rešitev zadeve pravno sploh niso relevantne. Za rešitev zadeve je pravno irelevantno tudi obširno pritožbeno razlogovanje tožene stranke o deklarativnosti učinka vpisa poslovodne funkcije v sodni register.

V sodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 86/2004 z dne 9.11.2004) je bilo namreč že zavzeto stališče, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče posega le z izredni pravnimi sredstvi, saj Ustava Republike Slovenije v 158. členu zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti. Po tej določbi je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Ustava zagotavlja varstvo pridobljenih pravic, ki jih mora varovati pravna država. Le kadar pa priznane pravice in naložene obveznosti presegajo mejo družbene tolerantnosti in pravne sprejemljivosti, je treba oceniti ali niso vrednote, katere ureja pravnomočna odločba, večje od varovanja nespremenljivosti pravnih razmerij. Za takšne primere Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 84/99; v nadaljevanju ZUP) dopušča poseganje v pravnomočna razmerja seveda v omejenih, taksativno naštetih primerih in iz razlogov, določenih za posamezno izredno pravno sredstvo. Tako je pravnomočno upravno odločitev mogoče izjemoma odpraviti ali razveljaviti v obnovi postopka, z izredno razveljavitvijo, odpravo in razveljavitvijo po nadzorstveni pravici ali z izrekom ničnosti.

V obravnavanem predsodnem upravnem postopku kljub temu, da je imela tožnica lastnost zavarovanke na temelju prostovoljne vključitve v zavarovanje že od 7.9.1993, ni bilo uporabljeno nobeno od izrednih pravnih sredstev ZUP-a, temveč je z uvedbo novega postopka ob dejstvu, da je bila od 16.9.1998 lastnica zasebne gospodarske družbe in poslovodna oseba J. d.o.o., spremenjen temelj zavarovanja za nazaj. To je storjeno kljub temu, da bi v pravnomočno urejeno pravno razmerje bilo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom in po uradni dolžnosti le v skladu s 124. členom ZUP ter ozki razlagi 14. člena Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 45/95; v nadaljevanju pravilnik-95), ki spreminjanja temelja zavarovanja za nazaj po uradni dolžnosti sploh ne dopušča. Navedeno seveda pomeni, da sprememba temelja tožničinega zavarovanja za nazaj za čas do 31.12.1999 po uradni dolžnosti ni pravilna, ne zakonita.

Enako velja za poseg v lastnost zavarovanke od 1.1.2000 do izdaje prvostopenjskega upravnega akta. Res je sicer, da je s 1.1.2000 pričel veljati in se uporabljati nov ZPIZ-1, ki v 7. členu izrecno določa, da zavarovalno razmerje nastane po samem zakonu z dnem nastanka pravnega razmerja, 47. člen ZMEPIZ-2000 pa, da se ob pogoju vložene prijave v zavarovanje pridobi lastnost zavarovanca z dnem nastanka pravnega razmerja. ZMEPIZ-2000 v 49. členu celo predvideva ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primeru, če prijava ni bila vložena v skladu s 25.členom ZPIZ-1, česar pravilnik-95 v 14. členu, ki se še vedno uporablja, ne vsebuje. Vendar tudi ob uporabi teh določb po stališču pritožbenega sodišča zaradi nespremenljivosti pravnomočnih razmerij po uradni dolžnosti za nazaj ni mogoče pravno-veljavno spreminjati temelja lastnosti zavarovanca. Ob uporabi 25. člena ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se oseba, ki istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po večih podlagah, zavaruje po tisti, ki je v zakonu navedena pred tisto, po kateri je dejansko vključena v zavarovanje v zvezi s 4. alineo 49. člena ZMEPIZ-2000, ki predpisuje ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primeru prijavljenosti v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1, je možno spremeniti temelja zavarovanja v naprej od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta dalje. Le na ta način in v takšnem obsegu je mogoče zagotoviti zakonito uresničevanje 25. člena ZPIZ pri vseh tistih zavarovancih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar so ob konkurenci več pravnih razmerij zavarovani v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbi tožnice le delno ugoditi, in sicer za obdobje nezakonito spremenjene lastnosti zavarovanke od 23.5.1997 do 25.2.2003. Na podlagi 4. točke 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004, v nadaljevanju ZPP-UPB2), je ob pravilni uporabi materialnega prava bilo potrebno drugostopenjski upravni akt odpraviti, prvostopenjskega pa spremeniti tako, da ima tožnica lastnost zavarovanke po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od dneva izdaje prvostopenjske odločbe, torej od 25.2.2003 pa do 13.4.2003, ko je glede na razpoložljivo listinsko dokumentacijo pridobila lastnost zavarovanke na temelju delovnega razmerja. To pa hkrati pomeni, da je njena pritožba prav za ta del zavarovalnega obdobja ostala brezuspešna, kot je razvidno iz 2. točke izreka te sodne odločbe.

Glede na rešitev tožničine pritožbe je ostala pritožba tožene stranke v celoti brezuspešna, zaradi česar jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

Ker je tožnica s pritožbo skoraj v celoti uspela, je pritožbeno sodišče ob uporabi 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP-UPB2 ter Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003; v nadaljevanju OT) hkrati odločilo, da ji je tožena stranka dolžna povrniti 33.000,00 SIT priglašenih stroškov pritožbe, kot je razvidno iz zadnjega odstavka izreka te sodne odločbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 636/2005
• VSK sodba I Cp 798/2005
• VSL sklep I Cp 2168/99