<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sklep Pdp 1397/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1397.2005
Evidenčna številka:VDS03836
Datum odločbe:09.06.2006
Področje:delovno pravo
Institut:krajevna pristojnost - sosporništvo - odškodnina - nesreča pri delu

Jedro

Če delavec v sporu zaradi nesreče pri delu toži skupaj delodajalca in zavarovalnico, je potrebno v zvezi s presojo krajevne pristojnosti uporabiti določbe ZPP, saj ZDSS-1 določb o krajevni pristojnosti v primeru sosporništva ne vsebuje. Če je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je po 49. členu ZPP krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev. Zato se je sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev, to je za zavarovalnico, napačno izreklo za krajevno nepristojno, z utemeljitvijo, da naj bi se krajevna pristojnost določala po določbi 8. člena ZDSS-1.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tem individualnem delovnem sporu (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi krajevne nepristojnosti Delovnega sodišča v Celju za sojenje v tem sporu zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (2. točka izreka sklepa).

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da se sodišče v obrazložitvi sklepa zmotno sklicuje na 8. člen ZDSS-1, saj ne gre za individualni delovni spor, ampak za odškodninski spor. Zato je glede krajevne pristojnosti potrebno uporabiti določbe ZPP, ki določajo, da je v primeru, da je toženih več sospornikov, krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za enega od sospornikov. Ker ima prvotožena stranka podružnico na območju, za katerega je podana krajevna pristojnost Delovnega sodišča v Celju, je tožnik tožbo za izplačilo odškodnine vložil na krajevno pristojno sodišče.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004, v nadaljevanju : ZPP) v zvezi z 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in posledično sprejelo napačno odločitev glede krajevne pristojnosti za sojenje v tem individualnem delovnem sporu.

Skladno z 2. odstavkom 22. člena ZPP se sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v primeru, da je za sojenje izključno krajevno pristojno drugo sodišče. Za individualne delovne spore je izključna krajevna pristojnost določena le v primeru sporov iz točke d) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju : ZDSS-1). Le v primeru, da gre za spor o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja (točka d) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1), je za sojenje izključno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (2. odstavek 8. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi gre za spor o odškodnini zaradi nesreče pri delu po točki b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 in ne za spor, za katerega bi bilo izključno krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Zato se je Delovno sodišče v Celju zmotno po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno.

Okrožno sodišče v Celju je zadevo pravilno odstopilo Delovnemu sodišču v Celju, ki je za sojenje krajevno pristojno. V 1. odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izbirna krajevna pristojnost za vložitev tožbe v primeru, da je tožeča stranka delavec. Ta ima možnost vložiti tožbo na sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (kar je v konkretnem primeru tudi storil), poleg tega pa tudi na sodišče, na območju katerega se je delo opravljalo, se opravlja oz. bi se moralo opravljati ter na sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Če delavec kot tožeča stranka tožbo vloži na sodišče, ki ustreza kateremukoli od navedenih kriterijev v 1. odstavku 8. člena ZDSS-1, je tožba vložena na krajevno pristojno sodišče. V takem primeru mora sodišče prve stopnje ugovor krajevne pristojnosti, če je podan, zavrniti.

V konkretnem individualnem sporu sta toženi stranki A. d.d. in N. d.d.. Glede določitve krajevno pristojnega sodišča v primeru, ko sta toženi dve stranki, je potrebno uporabiti določbe ZPP, saj to vprašanje v ZDSS-1 ni posebej urejeno (19. člen ZDSS-1). Krajevna pristojnost za sospornike je urejena v 49. členu ZPP, ki določa, da je v primeru, da je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev; če so med njimi glavni in stranski zavezanci pa sodišče, ki je krajevno pristojno za glavnega zavezanca (49. člen ZPP). Zato bi bilo tudi v primeru, da bi bil podan ugovor krajevne pristojnosti, potrebno zaključiti, da je za sojenje krajevno pristojno Delovno sodišče v Celju, glede na to, da ima prvotožena stranka podružnico na območju, ki spada pod krajevno pristojnost tega sodišča (60. člen ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost izdanega sklepa, je skladno s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo Delovnemu sodišču v Celju v nadaljnji postopek.

Skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP predstavljajo pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

 


Zveza:

ZPP člen 22, 22/2, 49, 60, 22, 22/2, 49, 60. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 6, 8, 8/1, 8/2, 5, 5/1, 6, 8, 8/1, 8/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODM4NQ==