<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1489/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1489.2005
Evidenčna številka:VDS03900
Datum odločbe:27.10.2006
Področje:delovno pravo
Institut:prenehanje družbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Jedro

Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. člena ZDR je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca uveden zakonito. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku brez likvidacije (394. čl. ZGD/93) je tudi, da ima delodajalec urejena vsa razmerja z delavci. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka šele na podlagi sklepa o prenehanju delodajalca po skrajšanem postopku delavcem redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14.2.2005 nezakonita in da se razveljavi in da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 14.3.2005, temveč 29.3.2005. Za to obdobje je tožeči stranki priznalo vse pravice, kot da bi delala (3. in 4. tč. izreka). V 5. tč. izreka je odločilo, da je dolžna tožena stranka sama kriti svoje pravdne stroške. V 1. in 2. tč. izreka, ki ni pod pritožbo, je dopustilo spremembo tožbe, po kateri se tožbeni zahtevek nanaša še na plačilo 2.868.810,00 SIT in v tem delu postopek zaradi umika tožbe za plačilo odškodnine v višini 2.868.810,00 SIT ustavilo.

Zoper 3., 4. in 5. tč. izreka izpodbijane sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrne in ji naloži v povrnitev plačilo priglašenih stroškov postopka tožene stranke na prvi stopnji in v zvezi z pritožbo. V pritožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o tem, da bi morala notarsko overjena izjava iz 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 in nadalj.) obstajati že ob sprejemu odločitve ustanovitelja tožene stranke, da bo tožena stranka prenehala po skrajšanem postopku. Pri reševanju tega individualnega delovnega spora bi moralo sodišče prve stopnje izhajati le iz delovnopravne zakonodaje in dejansko stanje subsumirati na določbo 108. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002). Edini družbenik tožene stranke in njen lastnik je 2.2.2005 sprejel sklep, da se uvede postopek prenehanja tožene stranke po skrajšanem postopku. Dejstvo, da lastnik tožene stranke ob sprejemu tega sklepa ni imel notarsko overjene izjave o poplačilu vseh obveznosti, ne more vplivati na to, da je tožena stranka uvedla postopek prenehanja po skrajšanem postopku in da se je lastnik kot edini družbenik odločil, da tožena stranka preneha. Po 108. čl. ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi uvedba postopka prenehanja delodajalca, ne pa registracija oz. vpis tega postopka v sodnem registru ali pa imenovanje likvidacijskega upravitelja. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi bilo potrebno ugotoviti le, da je bil odpovedni razlog resen in utemeljen in da so bili izpolnjeni pogoji za to odpoved po 1. odst. 108. čl. ZDR. Glede na to, da je pri toženi stranki obstajal ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče ugotoviti, da je odpoved zakonita glede na določbo 1. alinee 1. odst. 88. čl. ZDR. Stroški niso pravilno odmerjeni, saj je tožnica naknadno postavila zahtevek za plačilo odškodnine v skladu z 118. čl. ZDR, kar pa ni šteti kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99-2/2004) pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 108. čl. ZDR ni dovolj le to, da je podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi temveč tudi to, da je ta odpoved pogodbe o zaposlitvi posledica zakonite uvedbe postopka prenehanja delodajalca. V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena trditev tožene stranke, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je bila sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita glede na določbe 1. alinee 1. odst. 88. čl. ZDR. Sodišče namreč samo ne more ugotavljati drugega odpovednega razloga, kot je bil odpovedni razlog, ki je bil podlaga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navedeno izhaja tudi iz sklepa vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 359/2005 z dne 31.1.2006.

1. odst. 108. čl. ZDR določa, da lahko delodajalec v drugih primerih uvedbe postopkov za prenehanje delodajalca v skladu z določbami ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov redno odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem z 30 dnevnim odpovednim rokom. Pogoj za zakonitost takšnih odpovedi pogodb o zaposlitvi je, da je bil postopek za prenehanje delodajalca zakonito uveden, saj je ta pogoj razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odst. 108. čl. ZDR. 1. odst. 394. čl. ZGD določa, da lahko družba preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo sodišču izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Citirana določba torej določa pogoje za prenehanje družbe po skrajšanem postopku. Pogoj za zakonitost sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku je med drugim tudi to, da ima družba dejansko urejena vsa razmerja z delavci. Navedeno izhaja tudi iz komentarja k Zakonu o gospodarskih družbah (GV 2002, stran 300). Ker v konkretnem primeru tožena stranka z delavci ni imela urejenih vseh razmerij, saj je šele na podlagi tega sklepa delavcem podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče presojati zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi le ob upoštevanju določbe 108. čl. ZDR, ne pa tudi glede tega, če je bila uvedba postopka za prenehanje tožene stranke po skrajšanem postopku zakonita. Kot je bilo že ugotovljeno, je zakonitost sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku predpostavka za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 108. čl. ZDR, zato izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče obravnavati ločeno od sklepov o prenehanju tožene stranke po skrajšanem postopku.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, saj se predmetni individualni delovni spor nanaša na prenehanje delovnega razmerja. Po 5. odst. 41. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) delodajalec v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Dejstvo, da je v skladu z določbo 118. čl. ZDR tožnica v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala tudi odškodnino v primeru, da bi sodišče odločilo o razvezi pogodbe o zaposlitvi, na predmet spora ne vpliva, zato je dolžna tožena stranka z ozirom na določbo 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 sama nositi svoje pravdne stroške.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker se predmetni spor nanaša na prenehanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki, nosi v skladu z določbo 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 tožena stranka sama svoje pritožbene stroške.

 


Zveza:

ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDR člen 108, 108/1, 108, 108/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODI2Nw==