VDS sodba Pdp 1309/2005

Jedro

Ker je do zamolčanja podatkov o statusu invalida prišlo v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi, ni podana kršitev pogodbene obveznosti iz 34. člena ZDR, zaradi katere bi bila dopustna odpoved pogodbe o zaposlitvi, temveč gre za kršitev po 27. členu ZDR (opustitev dolžnosti obveščanja s strani kandidata za zaposlitev), kar bi bilo mogoče sankcionirati z razveljavitvijo pogodbe o zaposlitvi po splošnih pravilih civilnega prava, ne pa s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odst. 111. člena ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 31.1.2005 (1. tč. izreka). Ugotovilo je, da je tožniku delovno razmerje trajalo do 24.8.2005 (2. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da mu za čas od 1.2.2005 do 24.8.2005 obračuna in izplača mesečne plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. tč. izreka) ter mu povrne stroške postopka (4. tč. izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni podan subjektivni element odpovednega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker delodajalca ni obvestil o zdravstvenih omejitvah, za katere je tožnik vseskozi vedel in ki bistveno vplivajo na opravljanje dela, mu je potrebno očitati hudo malomarnost. O invalidnosti tožnika direktor tožene stranke in pooblaščeni zdravnik ne moreta sklepati že na podlagi tega, da jima je tožnik omenil poškodbo kolena. Zaradi zdravstvene omejitve (hoja po neravnem terenu) tožnik ne more opravljati dela pri toženi stranki. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek zavrne oz. podrejeno, da zadevo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da zamolčanje invalidnosti ni razlog za redno odpoved niti za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka bi lahko zahtevala le razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, zato je pritožba neutemeljena. Predlaga, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zakonitemu zastopniku tožene stranke in pooblaščenemu zdravniku na predhodnem zdravstvenem pregledu zamolčal podatek o svoji invalidnosti in zdravstvenih omejitvah, ki jih ima po odločbi ZPIZ (opravljanje pretežno sedečega dela in hoje po neravnem terenu). Pri tem je štelo, da gre za pomemben podatek o okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na delovnem mestu "gradbeni delovodja" in torej za ravnanje, ki je v nasprotju z določbami 2. odst. 34. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) in 2. odstavka XV. točke pogodbe o zaposlitvi z dne 9.11.2004. Ocenilo je, da tožnik očitane kršitve ni storil naklepno ali iz hude malomarnosti in v tej posledici ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Odločitev sodišča prve stopnje je sicer pravilna, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da je podana izredna odpoved tožene stranke nezakonita iz drugih pravnih razlogov. Iz obrazložitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 31.1.2005 (priloga A8) izhaja, da je tožena stranka tožniku očitala, da je pred sklenitvijo delovnega razmerja na razgovoru njej in kasneje še pooblaščenemu zdravniku na zdravniškem pregledu zamolčal, da je invalid III. kategorije. Tudi iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik tožene stranke na nobenem od razgovorov pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni seznanil s tem, da ima status invalida III. kategorije in zdravstvenimi omejitvami, ki iz nje izhajajo. Prav tako o svojih omejitvah ni seznanil zdravnika, ki je opravil predhodni preventivni zdravniški pregled dne 5.11.2004.

Zamolčanje podatkov o invalidnosti je sodišče prve stopnje opredelilo kot kršitev pogodbenih obveznosti, čeprav je bila očitana kršitev storjena v času pred sklenitvijo oz. podpisom pogodbe o zaposlitvi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in dejanskega opisa kršitve v izredni odpovedi je namreč razvidno, da se očitana kršitev nanaša na čas pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi dne 9.11.2004, torej še preden sta pogodbeni stranki v XV. tč. citirane pogodbe izrecno zapisali obveznost delavca, po kateri je tožnik dolžan obveščati toženo stranko o vseh okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti pogodbenih strank v smislu določbe 34. člena ZDR. V času izpolnjevanja pogodbenih obveznosti je tožena stranka le ugotovila, da ima tožnik status invalida III. kategorije, ko ji je tožnik po izteku poskusnega dela predložil dopis z dne 27.12.2004.

Ob navedenih ugotovitvah je do zamolčanja podatkov prišlo pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, zato opustitve dolžnosti obveščanja tožnika ni mogoče opredeliti kot kršitev pogodbene obveznosti, saj pogodba o zaposlitvi v času očitane kršitve še ni veljala in ga še ni zavezovala. Zato opustitev tožnika ni v nasprotju z določbo 34. člena ZDR (dolžnost obveščanja, potem ko je pogodba o zaposlitvi že sklenjena), temveč predstavlja kršitev 27. člena ZDR, ki določa, da je kandidat pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi dolžan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Iz navedene določbe izhajajo obveznosti kandidata za zaposlitev, ki se nanašajo na sklepanje pogodbe o zaposlitvi. Nespoštovanje tega člena ni mogoče sankcionirati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč bi tožena stranka ob ugotovitvah, da tožnik ni predložil invalidske odločbe ter da niti nje niti zdravnika ni obvestil o svoji invalidnosti in omejitvah, ki iz te invalidnosti izhajajo, lahko zahtevala razveljavitev sklenjene pogodbe o zaposlitvi zaradi napak volje v smislu določbe 54. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001). Takšna možnost izhaja iz pravne narave pogodbe o zaposlitvi, za katero velja smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava, če ZDR ali drug zakon ne določa drugače.

Ker je podana izredna odpoved nezakonita že iz gornjih razlogov, ostale pritožbene navedbe glede obstoja subjektivnega elementa odpovednega razloga za presojo zadeve, niso pomembne.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje - kljub zmotni uporabi materialnega prava in drugačni argumentaciji - pravilno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Ker niso podani razlogi, iz katerih se izpodbija sodba sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi, je pritožbeno sodišče sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na tožbo (1. odstavek 155. člena ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.11.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 1390/2003
• VDSS Sodba Psp 304/2022
• VSL sklep II Cp 1231/2003