<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 1421/2005

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1421.2005
Evidenčna številka:VDS03887
Datum odločbe:19.10.2006
Področje:delovno pravo
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža

Jedro

Na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati, da se je tožena stranka v izredni odpovedi sklicevala tudi na odpovedni razlog po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki je splošne narave, ne zgolj na odpovedni razlog po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki predstavlja samostojen oz. poseben razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru zlorabe bolniškega staleža.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišče prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti sklepa o izredni odpovedi (pravilno : ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi) pogodbe o zaposlitvi z dne 11.3.2005, da delovno razmerje obstaja, da tožnika pozove nazaj na delo, da se v delovno knjižico vpiše delovna doba za čas od 12.3.2005 dalje, da se tožnika prijavi v zavarovanje, da se obračunajo prispevki in izplačajo plače ter tožniku povrnejo stroški postopka, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka iz utemeljenih razlogov in po pravilno izvedenem postopku izredno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pri odločitvi sodelovala sodnica porotnica, ki bi morala biti izločena, saj sta z možem družinska prijatelja prokurista tožene stranke. Tožeča stranka je za to izvedela šele po koncu zadnje glavne obravnave, ko ji je pooblaščenec pokazal kopijo zapisnika. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do pravnega naziranja tožene stranke glede odpovednega roka, ker je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti in velja zanj 30 dnevni odpovedni rok. Po mnenju tožeče stranke odpoved pogodbe o zaposlitvi ne začne učinkovati z vročitvijo odpovedi, temveč šele naslednji dan po vročitvi drugi pogodbeni stranki. Ni podan odpovedni razlog po 2. alineji 1. odst. 111. člena ZDR, saj je bila v kritičnem obdobju v bolniškem staležu in v tem času sploh ni opravljala dela po pogodbi o zaposlitvi, zato tudi ni mogla kršiti pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg tega ni zlorabila bolniškega staleža dne 27.1.2005 ob 17.30 uri, ko je odšel v telovadnico, saj bi bil v tem času tudi, če bi delala, prosta službenih obveznosti. Šlo je za dopustne izostanke zaradi zdravstvene nezmožnosti, delovni proces tožene stranke ni bil moten in zaradi tega toženi stranki ni nastala škoda. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, oz. podrejeno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je sklicevanje tožnika na dvom o nepristranosti sodnice porotnice prepozno. Prokurist tožene stranke ni v prijateljski zvezi s sodnico porotnico. Ostale pritožbene navedbe so po mnenju tožene stranke neutemeljene. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V zvezi z zatrjevano bistveno postopkovno kršitvijo, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je pri odločitvi sodelovala sodnica porotnica A.S., pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana. V primeru, ko stranka meni, da so podani pogoji za izločitev sodnika iz 6. točke prvega odstavka 70. člena ZPP, mora po določbi 72. člena ZPP zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve za izločitveni razlog, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Po podatkih spisa tožnik ni izločeval sodnice porotnice do konca obravnave, tudi sicer v pritožbi zgolj omenja družinsko prijateljstvo s prokuristom tožene stranke kot okoliščino, ki naj bi predstavljala izločitveni razlog iz 6. točke 1. odstavka 70. člena ZPP. Ker pritožba uveljavlja odklonitveni razlog iz 6. točke 1. odstavka 70. člena ZPP, pri čemer izločitve sodnika sodišča prve stopnje tožena stranka ni zahtevala do konca obravnave, do zatrjevane bistvene kršitve postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na izločitvene razloge po 1. do 5. točki 1. odstavka 70. člena, ni moglo priti.

V pritožbi izraženo pravno naziranje tožnika, da bi morala tožena stranka glede na to, da je tožnik invalid III. kategorije, upoštevati 30 dnevni odpovedni rok, je neutemeljeno. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bila tožniku dne 11. 3. 2005 s strani delodajalca podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (priloga A2). Bistvena značilnost izredne odpovedi tako s strani delavca kot s strani delodajalca je ta, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi nastopi takoj, že z odpovedjo, brez da bi pred tem moral poteči še kakšen odpovedni rok (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 308/2005). Uporaba določbe 4. odstavka 92. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) o odpovednih rokih in določb o posebnem pravnem varstvu invalidov, bi lahko prišla v poštev le pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pa ni predmet pritožbene presoje. Ker po določbi 1. odstavka 87. člena ZDR izredna odpoved delodajalca učinkuje z vročitvijo delavcu in je z njeno vročitvijo pogodba o zaposlitvi odpovedana, je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da odpoved pogodbe o zaposlitvi začne učinkovati šele naslednji dan po vročitvi pogodbeni stranki.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo do zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost takšne odpovedi morata biti po določbi 1. odstavka 110. člena ZDR izpolnjena dva pogoja : da obstaja z zakonom določen razlog za izredno odpoved in da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Sodišče prve stopnje je po izvedbi listinskih dokazov, zaslišanju prič in tožnika preizkusilo utemeljenost izredne odpovedi in ugotovilo, da sta izpolnjena oba pogoja. Ugotovilo je, da je tožnik odpotoval iz kraja bivanja in se ukvarjal s športnimi aktivnostmi (mali nogomet in rokoborba), kar lečeča zdravnica ni dovolila, temveč je izrecno poudarila, da se lahko giblje le v kraju gibanja. Po določbi 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami) bi moral biti tožnik v času zadržanosti z dela zaradi poškodbe, ki se zdravi doma oziroma v času takšne zadržanosti na svojem domu. Odsotnost z doma je v takem primeru možna le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma, če zdravnik ali zdravniška komisija to odredita ali dovolita. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je tožnik brez dovoljenja zdravnika zapustil kraj bivanja in se nato tudi ukvarjal s športnimi aktivnostmi, zavestno kršil navodila in določbe o ravnanju v času bolniškega staleža. V času odsotnosti z dela od 6.1.2005 do 19.2.2005 zaradi poškodbe tožnik ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in je brez odobritve odpotoval iz kraja bivanja. Zato je odpovedni razlog iz 6. alineje 1. odst. 111. člena ZDR podan.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bil tožnik kritičnega dne v telovadnici ob 17.30, torej v času, ko bi bil sicer prost delovnih obveznosti, da zaradi tožnikovih ravnanj ni bil moten delovni proces in da zaradi tega delodajalcu ni nastala prav nobena škoda. Tožena stranka je namreč že v pisni odpovedi ugotovila, da so podane okoliščine in razmere, iz katerih izhaja neizkazanost interesa pogodbenih strank o nadaljevanju delovnega razmerja tožnika. S tem, ko je tožnik samoiniciativno zlorabil bolniški stalež, je toženi stranki nedvomno povzročil moralno škodo, saj so ravnanje tožnika opazili tako zaposleni, kakor tudi krajani, omajan je bil tudi ugled tožene stranke. To je povzročilo izgubo zaupanja tožene stranke, zaradi česar tudi po zaključku pritožbenega sodišča v razmerju med pogodbenima strankama ni več izkazanega interesa po nadaljevanju pogodbenega razmerja do izteka odpovednega roka, kot določa 1. odst. 110. člena ZDR. Na zakonitost izredne odpovedi ne more vplivati, da je tožena stranka v izredni odpovedi za razlog svoje odločitve navajala še, da je tožnik z zlorabo bolniškega staleža tudi naklepno huje kršil pogodbene ali druge obveznosti, sodišče prve stopnje pa je to opredelilo kot odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, ki je splošne narave. Za ugotovitev o zakonitosti izredne odpovedi zadostuje, da je delavcu dokazana zloraba bolniškega staleža, ki po določbi 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR predstavlja samostojen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ta pa je bil predmet presoje v tožnikovem primeru.

Zaradi navedenih razlogov in ker niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 


Zveza:

ZDR člen 110, 111/1, 111/1-2, 111/1-6, 110, 111/1, 111/1-2, 111/1-6.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODI1NA==