<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDS sodba Pdp 860/2006

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.860.2006
Evidenčna številka:VDS03872
Datum odločbe:17.11.2006
Področje:delovno pravo
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ustrezna zaposlitev

Jedro

Delodajalec delavcu z namenom, da mu zagotovi drugo delo ali pa zaposlitev pod spremenjenimi pogoji v smislu 3.odstavka 88. člena ZDR, ni dolžan ponuditi dela, za opravljanje katerega se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, kot je določena za opravljanje dela, ki ga je delavec opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, čeprav je delavčeva dejanska izobrazba višja od zahtevane za delovno mesto, na katerem je delal po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je delodajalec odpovedal (delavec je bil zaposlen na delovnem mestu, za katero se je zahtevala IV. stopnja izobrazbe, imel pa je V. stopnjo izobrazbe).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika po razveljavitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 15.12.2003, po ugotovitvi, da mu na njeni podlagi delovno razmerje s toženko ni prenehalo in še traja, ponovnem pozivu nazaj na delo in priznanju vseh pravic iz dela. Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik je zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno vložil pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Meni, da sodišče ni pravilno uporabilo določb Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002, v nadaljevanju ZDR). Ugotovljeno je bilo, da je bilo v času po prenehanju tožnikove pogodbe o zaposlitvi zaposlenih več delavcev na delovna mesta, na katerih bi lahko svoje delo po strokovni izobrazbi opravljal tudi tožnik, vendar mu niso bila nikoli ponujena. Toženka ni spoštovala določila 102. člena ZDR, ki se nanaša na prednost pri zaposlovanju novih delavcev. To še zlasti velja v primeru zaposlitve novega delavca dne 1.6.2004.

Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe v pritožbi in pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe. Navaja, da se za delovna mesta operater II v vodarni v R. zahteva po Aktu o sistematizaciji delovnih mest toženke V. stopnja strokovne izobrazbe, katere pa tožnik ni imel, in mu zato tudi toženka ni bila dolžna ponuditi tega delovnega mesta, obenem pa navedena delovna mesta niso bila prosta. Na delovnem mestu vzdrževalec pa sta pri toženki zaposlena L.K. od 1.10.2000 dalje in B.M. od 1.6.2004 dalje. Toženka je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku zaposlila samo R.V. in E.N., vendar oba na delovnem mestu operater II, za katera se zahteva V. stopnja izobrazbe, nikakor pa ni po odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlila (na novo) L.K. in B.M.. Tožnik v pritožbi navaja nova dejstva, ki jih ni v teku postopka nikoli navedel in je zato prekluduran, saj ni nikoli izpodbijal odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve 102. člena ZDR.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot to določa 350. člen ZPP. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je v predmetnem individualnem delovnem sporu že odločalo (sklep Pdp 771/2004 z dne 27.10.2005), in sicer je pritrdilo ugotovitvam prvostopnega sodišča, da je toženka tožniku dne 15.12.2003 pravočasno in iz utemeljenih poslovnih razlogov redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ugotovilo pa je, da je ostalo nerazčiščeno vprašanje, kakšna izobrazba se je zahtevala na delovnem mestu vodarnar I, katero je postalo nepotrebno iz poslovnih razlogov. Navedeno vprašanje je pomembno za presojo kakšno pogodbo o zaposlitvi bi lahko toženka ponudila tožniku v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposlitvi delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Zato je pritožbeno sodišče z omenjenim sklepom sodbo sodišča prve stopnje z dne 7.4.2004 razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje, v katerem je prvostopenjsko sodišče ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je toženka po prenehanju tožnikove pogodbe o zaposlitvi zaposlovala delavce na delovna mesta, na katerih bi lahko svoje delo glede na izobrazbo opravljal tudi tožnik. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da se za delovno mesto vodarnar I, ki ga je tožnik opravljal na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, v skladu s sistematizacijo delovnih mest toženke zahteva IV. stopnja izobrazbe. Za presojo kakšno pogodbo o zaposlitvi bi lahko toženka ponudila tožniku, je namreč pomembno, kakšna izobrazba se je zahtevala za odpovedano pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je zatrjeval, da je toženka sklepala nova delovna razmerja za delo vzdrževalca in operaterja. Za delovno mesto operater II, na katerem je toženka dne 5.1.2004, torej kmalu po odpovedi delovnega razmerja tožniku, zaposlila novega delavca, se v skladu s toženkino sistematizacijo delovnih mest zahteva V. stopnja izobrazbe, torej višja stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto vodarnar I, ki ga je tožnik opravljal na podlagi kasneje odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Prvostopno sodišče je pravilno obrazložilo, da delodajalec delavcu z namenom, da mu zagotovi drugo delo ali pa zaposlitev pod spremenjenimi pogoji v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR, ni dolžan ponuditi dela, za opravljanje katerega se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe, kot je določena za opravljanje dela, ki ga je delavec opravljal pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega pa iz izvedenih dokazov (izpovedb prič - direktorja toženke, priče K. in priče M.) izhaja, da bi izobraževanje tožnika za pridobitev V. stopnje izobrazbe trajalo predolgo, nekaj let, zaradi česar se pri toženki tudi niso odločili za izobraževanje tožnika za opravljane dela operater II.

Za delovno mesto vzdrževalec strojnih naprav pa se v skladu s toženkino sistematizacijo delovnih mest zahteva IV. stopnja izobrazbe, torej enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala na delovnem mestu, na katerem je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je imela toženka v času sojenja pred sodiščem prve stopnje na delovnem mestu vzdrževalec strojnih naprav zaposlena dva delavca, in sicer enega od 1.10.2000 dalje, drugega pa od 1.6.2004 dalje, pri obeh delavcih je šlo pa navedbah toženke za "prerazporeditve", sicer pa sta oba delavca že dalj časa zaposlena pri toženki. Toženka bi bila dolžna tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzdrževalec strojnih naprav, če bi potreba po zaposlitvi na tem delovnem mestu obstajala pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku, kot je to pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče. Glede na to, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana dne 15.12.2003, mu toženka ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vzdrževalec strojnih naprav, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da v tem času toženka ni imela potreb po zaposlitvi na tem delovnem mestu, saj ni v tem času na tem delovnem mestu nikogar zaposlila.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je toženka pri zaposlitvi novega delavca na delovno mesto vzdrževalec strojnih naprav dne 1.6.2004 kršila 102. čl. ZDR, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da to ni več predmet tega sodnega postopka. ZPP v 1. odstavku 2. člena določa, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Tožnik s tožbo zahteva razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15.12.2003, ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in še vedno traja, ter da ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za čas, ko ni delal, priznati in plačati vse pravice iz dela. ZDR pa v 102. členu, ki ga po mnenju tožnika toženka ni upoštevala, določa, da če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce, imajo delavci, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prednostno pravico do zaposlitve, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela. Delavec ima tako v skladu s 102. členom ZDR prednostno pravico do ponovne zaposlitve pri delodajalcu, pri katerem mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in bo tako v primeru ponovne zaposlitve sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi. Navedeno torej ne pomeni, da bo odpoved pogodbe o zaposlitvi razveljavljena in da bo "oživela" stara pogodba o zaposlitvi. V primeru, ko delodajalec krši 102. člen ZDR, delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tako ne more zahtevati razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar zahteva tožnik s svojim tožbenim zahtevkom. Pritožbeno sodišče pa na tem mestu še pojasnjuje, da kasnejša potreba po zaposlitvi novih delavcev ne pomeni, da so bile odpovedi pogodb o zaposlitvi nezakonite.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika v skladu z 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

V skladu s 5. odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004, ZDSS-1), ki določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, toženka krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

 


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODIzOQ==