VDSS Sodba Psp 144/2021

Jedro

Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pokojni tožničin mož v Sloveniji ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, dopolnil pa je tudi le 3 leta, 6 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, zaradi česar v obravnavani zadevi zakonsko določeni pogoji na strani pokojnega tožničinega moža A.A. za priznanje pravice do vdovske pokojnine niso izpolnjeni. Že iz tega razloga, ker niso izpolnjeni pogoji na strani pokojnega zavarovanca, tožnici pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati na podlagi določbe 52. člena ZPIZ-2. Izpolnjeni pa niso niti pogoji za uporabo prehodne določbe 392. člena ZPIZ-2, na podlagi katere je odločilen datum nastanka zavarovalnega primera, torej smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic. Tožnico je ob smrti pokojnega moža dopolnila le 31 let starosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 26. 11. 2019 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 24. 4. 2019 ter priznanje pravice do vdovske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Povzema kronološki potek postopkov, v katerih je bila zavrnjena njena zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine po njenem pokojnem možu. Meni, da ima pravico do vdovske pokojnine na podlagi 29. in 30. člena Sporazuma, sklenjenega med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. O njenem zdravstvenem stanju je odločeno na podlagi tedaj predloženih izvidov, sedaj pa razpolaga z novimi izvidi, iz katerih je razvidno, da se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Predmet sodne presoje sta odločbi toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 26. 11. 2019 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 24. 4. 2019. S citirano dokončno odločbo z dne 26. 11. 2019 je toženec zavrnil tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 24. 4. 2019. S slednjo odločbo je toženec zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu A.A. V postopku je ugotovil, da pokojni zavarovanec v Sloveniji ni dopolnil predpisane pokojninske dobe. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki jo tožnica uveljavlja po pokojnem možu A.A.

6. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnica dne 30. 12. 2016 pri nosilcu zavarovanja v BIH na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH (Ur. l. RS, št. 37/2008 – MP, št. 10/2008, v nadaljevanju BBHSZ) vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po pokojnem možu A.A., ki je umrl 10. 8. 1993.

7. Glede na tako vloženo zahtevo je pravna podlaga podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ta v 53. členu določa pogoje, ki morajo biti za priznanje pravice do vdovske pokojnine izpolnjeni na strani vdove oziroma vdovca. V 52. členu istega zakona pa so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni na strani umrlega. Pravico do vdovske pokojnine, vdova ali vdovca lahko pridobi le, če so izpolnjeni pogoji tako na strani vdove oziroma vdovca, kakor tudi na strani umrlega. Če na strani enega, bodisi na strani vdove oziroma vdovca ali na strani umrlega, pogoji določeni v ZPIZ-2 niso izpolnjeni, pravice do vdovske pokojnine, vdova oziroma vdovec ne more pridobiti.

8. V konkretnem primeru tudi po prepričanju pritožbenega sodišča na strani umrlega A.A. niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

9. Po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 lahko vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, določenih s tem zakonom, ki je umrl zaradi posledic bolezni, pridobi pravico do vdovske pokojnine po njem le, če je ta izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne oziroma invalidske pokojnine po tem zakonu, pri čemer se smrt šteje kot da je pri zavarovancu podana I. kategorija invalidnosti, ali če je bil umrli uživalec predčasne, starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.

10. Glede na 392. člen ZPIZ-2 lahko družinski člani umrlega, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po 110., 119., 421., 425. in 426. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) uveljavijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 109. členu ZPIZ-1. V 109. členu ZPIZ-1, na katerega uporabo napotuje citirani 392. člen ZPIZ-2, so določeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine, ki morajo biti izpolnjeni na strani umrlega zavarovanca. Po tej določbi vdova pridobi pravico do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu, če je dopolnil najmanj 5 let zavarovalne dobe, ali najmanj 10 let pokojninske dobe, ali izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne oziroma invalidske pokojnine, ali je bil uživalec starostne ali invalidske pokojnine, ali je užival pravico na podlagi invalidnosti.

11. Nadalje je v 20. členu BBHSZ določeno, da če je zavarovanec dopolnil zavarovalno dobo po zakonodaji obeh pogodbenic, torej Slovenije in BIH, se pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo. Ob navedenem pa je potrebno upoštevati še 21. člen BBHSZ, v katerem je določeno, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji.

12. Glede na citirano pravno podlago je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti še tretji odstavek 2. člena BBHSZ, po katerem se ta Sporazum ne nanaša na zakonodajo o drugih sistemih socialne varnosti in ne na novo uvedena področja socialne varnosti, kakor tudi ne na sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic.

13. Ob upoštevanju, da je bila vdovska pokojnina v BIH priznana na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, to je po posebnih predpisih, kar pomeni, da je bila pravica do vdovske pokojnine priznana na podlagi drugega sistema socialne varnosti, bosansko-hercegovske pokojninske dobe v skladu z določbo tretjega odstavka 2. člena BBHSZ ni mogoče upoštevati za seštevanje pokojninskih dob v smislu 20. člena BBHSZ in je za ugotovitev pogojev po 109. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine iz slovenskega zavarovanja mogoče upoštevati le slovensko pokojninsko dobo v skladu z nacionalno zakonodajo.

14. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pokojni tožničin mož v Sloveniji ni bil uživalec pravic iz obveznega zavarovanja, dopolnil pa je tudi le 3 leta, 6 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, zaradi česar v obravnavani zadevi zakonsko določeni pogoji na strani pokojnega tožničinega moža A.A. za priznanje pravice do vdovske pokojnine niso izpolnjeni. Že iz tega razloga, ker niso izpolnjeni pogoji na strani pokojnega zavarovanca, tožnici pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati na podlagi določbe 52. člena ZPIZ-2. Izpolnjeni pa niso niti pogoji za uporabo prehodne določbe 392. člena ZPIZ-2, na podlagi katere je odločilen datum nastanka zavarovalnega primera, torej smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic. Tožnico je ob smrti pokojnega moža dopolnila le 31 let starosti.

15. Ker torej niso izpolnjeni že zakonski pogoji, določeni na strani pokojnega tožničinega moža, tožničino zdravstveno stanje za odločitev v zadevi ne more biti pravno relevantno. Upoštevan tudi ne more biti tožničin predlog za obnovo postopka, saj je bilo z izpodbijanima odločbama odločeno le o pravici do vdovske pokojnine na podlagi tožničine zahteve, vložene 30. 12. 2016, ne pa o obnovi kateregakoli doslej izvedenega postopka.

16. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

17.11.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 73/2017
• Sodba VIII Ips 192/2007
• VDSS sodba Psp 390/2015