VDSS Sodba Psp 156/2021

Jedro

V 91. členu ZSDP-1 je določeno, da minister določi natančnejše pogoje in natančnejši postopek za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov. V Pravilniku so tako določeni kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. V prilogi tega Pravilnika pa je tudi Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj. V 6. členu Pravilnika je določeno, da se za dolgotrajno hudo bolne otroke po tem pravilniku štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. V prvem odstavku 7. člena pa je določeno, da se za otroke z več motnjami po tem pravilniku štejejo otroci, ki imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem pravilniku, njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje.

Pri tožničinem otroku gre za alergijo na dva živila, ne pa za alergijo na tri oziroma več živil, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v 7. točki Seznama ter v 6. oziroma 7. členu Pravilnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2019 in št. ... z dne 30. 4. 2019 ter da se tožnici prizna pravica do dodatka za nego otroka od 20. 3. 2019 in da je tožena stranka dolžna izdati v roku 30 dni odločbo o odmeri višine dodatka za nego otroka od 20. 3. 2019 dalje. Nadalje je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo ob ugotovitvi, da v primeru tožničinega otroka ne gre za dolgotrajno hudo bolnega otroka, to pa iz razloga, ker pri njem ni potrjenih alergij na vsaj tri osnovna živila. Da pri otroku ni potrjenih alergij na vsaj tri osnovna živila, za tožnico nikoli ni bilo sporno in tega v postopku tudi ni zatrjevala. Se pa je v postopku zavzemala za to, da bi sodišče, ki ga pri odločanju zavezujeta samo Ustava RS in zakon (ne pa tudi podzakonski predpisi - tako 125. člen Ustave RS), v predmetni zadevi ob uporabi teleološke razlage 78. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1)¹ in instituta exceptio illegalis, ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku, kljub temu da pri njenem otroku, ki ima potrjeno izjemno hudo obliko alergije na kravje mleko (zaradi katere je v primeru zaužitja že manjše količine hrane, ki vsebuje mleko, pa čeprav samo v sledovih, zaradi nastopa anafilaktičnega šoka ogroženo njegovo življenje), ni potrjenih alergij na tri osnovna živila, temveč sta pri njem potrjeni zgolj alergija na kravje mleko in oreščke. Po mnenju tožnice sta namreč Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (v nadaljevanju: Pravilnik)² in njegov Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj (v nadaljevanju: Seznam), ki pri priznavanju pravice do dodatka za nego otroka ne razlikujeta med blažjimi, težjimi in najtežjimi oblikami alergije, v nasprotju z Ustavo RS in zakonom, saj kršita predvsem ustavno zagotovljeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS. Otrok je zaradi hujše alergije na mleko že vseskozi na izjemno strogi dieti brez mleka in mlečnih izdelkov (in tudi na dieti brez izdelkov, ki vsebujejo lešnike), kar s seboj prinaša dodatne, bistveno višje življenjske stroške. Pri odraščajočih otrocih, ki za zdravo rast in razvoj potrebujejo uravnoteženo prehrano je splošno znano, da diete zaradi alergij osiromašijo jedilnik, še posebej, če se manjko posameznega hranila ne nadomešča. Tožnica je otrokovo prehrano primorana v pretežni meri pripravljati sama, s čimer ji nastajajo višji življenjski stroški. Tovrstnih alergiskih reakcij ni mogoče primerjati z blažjimi reakcijami, kot so prebavne motnje in kožne spremembe, ki niso življenjsko ogrožujoče. Tudi iz izvedenskega mnenja, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje izhaja, da gre res za zelo hudo obliko alergije anafilaktičnega tipa, ki je že večkrat ob zaužitju minimalnih količin skritega alergena, rezultirala v življenjsko ogrožujočih alergijskih reakcijah. Zaradi navedenega je zahtevnost diete in vseh ukrepov pri rokovanju tako s hrano kot tudi z otrokom zelo velika in nedvomno predstavlja tudi bistveno višji strošek, kot pri otrocih, ki imajo ob stiku z vzorčnim alergenom neprijetne vendar pa relativno nenevarne simptome. Po mnenju tožnice je dodatek namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina s preživljanjem takšnega otroka. Določbe ZSDP-1 in Pravilnika je zato potrebno interpretirati tudi z uporabo teleološke razlage oziroma razlage po namenu in ne zgolj z uporabo jezikovne razlage. Namen zakonodajalca namreč ni bil, da bi se tako hudo bolni otroci, pri priznanju pravice do dodatka za nego otroka spregledali, medtem ko bi bil staršem otrok, ki bi imeli bistveno blažjo alergijo na vsaj tri osnovna živila, takšen dodatek priznan. Glede na namen dodatka za nego otroka bi bila namreč povsem mogoča tudi interpretacija, da izjemno huda alergija na en alergen predstavlja ekvivalent blažji obliki alergije na vsaj tri osnovna živila. Ker Pravilnik oziroma njegov Seznam ne razlikujeta med blažjimi, težjimi in najtežjimi oblikami alergije sta zaradi navedenega v nasprotju z ustavo in zakonom. Kršeno je namreč ustavno zagotovljeno načelo enakosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Obenem priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)³ pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2019, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo, ki jo je izdal Center za socialno delo, št. ... z dne 30. 4. 2019. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do dodatka za nego otroka.

6. ZSDP-1 v prvem odstavku 79. člena določa, da je dodatek za nego otroka denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov je 100,00 EUR mesečno. Tretji odstavek se nanaša na otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog Pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. V tem primeru dodatek znaša 200,00 EUR mesečno.

7. V 91. členu ZSDP-1 pa je nadalje določeno, da minister določi natančnejše pogoje in natančnejši postopek za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov. V Pravilniku so tako določeni kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. V prilogi tega Pravilnika pa je tudi Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj. V 6. členu Pravilnika je določeno, da se za dolgotrajno hudo bolne otroke po tem pravilniku štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. V prvem odstavku 7. člena pa je določeno, da se za otroke z več motnjami po tem pravilniku štejejo otroci, ki imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka posebej sicer ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz tega pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo po tem pravilniku, njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in kar med strankama tudi ni sporno izhaja, da je pri tožničinem otroku podana alergija na kravje mleko in alergija na lešnik. To ugotavlja tudi izvedenski organ, ki ga je postavilo sodišče prve stopnje in sicer Komisija za fakultetna izvedenskega mnenja pri fakulteti A. v B.. Iz podanega mnenja izhaja, da se alergija na kravje mleko pri otroku kaže v klinični obliki anafilaksije ob zaužitju sledov mlečnih beljakovin. Gre za zelo hudo obliko alergije anafilaktičnega tipa, ki je že večkrat ob zaužitju minimalnih količin skritega alergena rezultirala v življenjsko ogrožujočih alergičnih reakcijah.

9. V Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj je uvrščena tudi alergija na hrano. Tako je v 7. točki določeno, da je alergija na hrano podana, če je dokazana alergija na hrano na tri ali več osnovnih živil (mleko, soja, jajca, arašidi, pšenica), po devetem mesecu starosti.

10. Pri tožničinem otroku gre za alergijo na dva živila, ne pa za alergijo na tri oziroma več živil, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj določen v 7. točki Seznama ter v 6. oziroma 7. členu Pravilnika.

11. Po stališču pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na določbe Pravilnika. V predmetni zadevi namreč ne gre za stanje kot je urejeno v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1, oziroma v določbah Pravilnika in v Seznamu, ki določa bolezni, ki narekujejo ugotovitev, da gre za dolgotrajno hudo bolnega otroka in s tem za pravico do dodatka v osnovnem znesku, določa pa tudi bolezni, ki upravičujejo priznanje višjega dodatka.⁴

12. Namen dodatka, kot izhaja iz prvega odstavka 79. člena ZSDP-1 je, da pokrije povečane življenjske stroške, ki jih ima družina pri preživljanju otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Nedvomno ima tožnica dodatne stroške zaradi zagotavljanja stroge diete. Vendar pa ZSDP-1 v 91. členu s tem v zvezi odkazuje na Pravilnik, kjer so urejeni natančnejši pogoji in je določen natančnejši postopek za uveljavljanje pravice do dodatka za nego otroka kot enega od družinskih prejemkov. V Seznamu, ki ga določi minister na predlog Pediatrične klinike, pa so po posameznih točkah naštete in opisane določene težke, kronične bolezni. Namen sprejetja kriterijev je v zagotavljanju enakopravne obravnave otrok in s tem preprečevanja arbitrarnosti v zvezi s priznavanjem pravice do dodatka za nego otroka. Ker je Pravilnik sprejet na podlagi pooblastila, ki ga daje zakon in ker samostojno ne ureja pravice in jo s svojimi določbami tudi ne izvotli, pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi, da se navedeni predpis ne bi uporabil pri presoji sporne zadeve. Pritožba tako neutemeljeno uveljavlja uporabo instituta exceptio illegalis.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno relevantne določbe namesto z jezikovno razlago, razlagati z namensko razlago predpisov. Relevantne določbe so jasne in jih ni potrebno dodatno interpretirati z uporabo razlagalnih metod. Tako tudi ni mogoča interpretacija, za katero se zavzema tožnica, da bi izjemno huda alergija na en alergen predstavljala ekvivalent blažji obliki alergije na vsaj tri osnovna živila. Je pa tak predlog lahko podlaga za spremembo Seznama bolezni, saj kot je to določeno v drugem odstavku 6. člena Pravilnika, komisije I. in II. stopnje enkrat letno preverijo ustreznost Seznama bolezni in predlagajo njegove dopolnitve.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 89/2014 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
⁴ Glej sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 44/2019 z dne 10. 9. 2019 in opr. št. VIII Ips 173/2018 z dne 19. 2. 2019.

Datum zadnje spremembe:

08.11.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 90/2022
• VDSS sodba Psp 111/2008
• VDSS Sodba Psp 99/2019