<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 336/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.336.2021
Evidenčna številka:VDS00048836
Datum odločbe:08.07.2021
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo odškodnine - ekskulpacija odgovornosti

Jedro

Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožnikovo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škodnega dogodka, da je armirane mreže raztovarjal v nasprotju z navodili, vpete le na dveh koncih, nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo (enako velja za ravnanje tožnika, ki je stal v nevarnem območju, kjer so locirane ročne komande). Presoja, da je toženka razbremenjena odgovornosti (v celoti), je zato pravno zmotna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 80.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2016 do plačila. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške v višini 6.841,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka. Ni skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Izpostavlja mnenje izvedenca, da ni nedovoljeno vpenjanje armiranih mrež samo na dveh koncih. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nedovoljeno dvigovanje mrež, vpetih na dveh koncih, ni pravilna in je v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi prič A.A., B.B. in C.C., da je praksa pri toženi stranki, da se mreže pri natovarjanju in raztovarjanju vpenja v jeklenice, s katerimi so mreže med seboj spete. Priči D.D. in C.C. sta izpovedali, da sta mreže vpenjali tudi navpično in jih zlagali pokonci. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožnik storil kakršnokoli drugo napako, kot to, da je z roko segel v delovno območje stroja. Če bi tožena stranka proces dela organizirala pravilno, sam poseg v delovno območje stroja ne bi privedel do škodnega dogodka. Čeprav delavci niso imeli izrecnega navodila, da morajo upoštevati želje strank, to še ne pomeni, da tožena stranka takšnega ravnanja ni dopuščala. Glede na to, da so vsi, vključno s tožnikom, tovor nalagali na neprimeren način in je bila takšna praksa, je očitno, da je tožena stranka takšno ravnanje dopuščala. Sodba nasprotuje izvedenim dokazom, zato je ni mogoče preizkusiti. Delo s hidravličnim dvigalom, ki prenaša mreže, je nevarno. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o krivdi tožnika. Svoje odločitve ni obrazložilo. Nejasno je, zakaj je zahtevek zavrnilo. Ekskulpacijski razlogi niso podani. Za ekskulpacijo ne zadošča, da je tožnikovo ravnanje prispevalo k nastanku škode, ampak mora biti to ravnanje nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo. Tega sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Tega niti tožena stranka ni zatrjevala. Mrež, ki so se razvezale, ni povezal tožnik. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drug senat. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zahtevek zmotno ter preuranjeno zavrnilo v celoti.

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in da dejanski zaključki sodbe nasprotujejo izvedenim dokazom. Neutemeljeno mu očita neustrezno dokazno oceno izvedenih dokazov in s tem bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je ustrezno dokazno ocenilo vse izvedene dokaze, med drugim tudi mnenje izvedenca E.E.. Dejansko stanje je sicer pravilno, a nepopolno ugotovilo. Upoštevalo je mnenje izvedenca, da je pravilen način dvigovanja mrež s tovornega vozila tak, da se jih zgrabi na štirih mestih z verigami, in da je napaka, če se jih zgrabi samo na dveh mestih. Na dveh mestih se mreže lahko zgrabi le v primeru, da je en rob mreže oziroma snopa mrež ves čas na tleh. Iz izpovedi zaslišanih prič ne izhaja, da bi delavci tožene stranke pri raztovarjanju (dvigovanju in prestavljanju na tla) mrež s tovornega vozila mreže oziroma snope mrež vpenjali le na dveh vogalih. Iz izpovedi prič C.C., B.B., D.D. in A.A. izhaja, da je bila praksa, da so mreže raztovarjali z vpenjanjem na štirih mestih. Priča D.D. je izpovedala, da je mreže vpenjala na dveh koncih le, ko so bile že na tleh, pri dvigovanju pa ne.

7. Tožnik je bil zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu skladiščnik - viličarist. Opravljal je delo voznika tovornega vozila s hidravličnim dvigalom, za kar je imel opravljen preizkus iz varnosti in zdravja pri delu. Dne 17. 2. 2015 si je pri delu poškodoval roko. Do škodnega dogodka je prišlo, ko je na dvorišču stranke F.F. s pomočjo hidravličnega dvigala raztovarjal armirane mreže, dimenzije 6 x 2,15 metra, s tovornega vozila. Do poškodbe je prišlo pri raztovarjanju drugega paketa 14 mrež, ki so bile med sabo povezane na štirih vogalih s kovinsko vezico. Mreže je tožnik s tovornega vozila raztovarjal tako, da je na dveh vogalih mrež (na daljši stranici) z bremenskimi verigami zapel za kovinsko vezico tako, da so visele pokonci. Med spuščanjem se je breme preveč približalo cilindru stabilizatorja vozila, zato je z desno roko tožnik poskušal odriniti spuščajoče se mreže, pri tem pa se je ena od kovinskih vezic, s katero so bile spete mreže skupaj, razvezala in mreže so padle na tla, pri tem pa tožnika zadele v roko in mu jo poškodovale.

8. Podlaga za odgovornost toženke je objektivna (prvi odstavek 179. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj., v zvezi z drugim odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika – OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.). Iz samega hidravličnega dvigala oziroma iz dela s hidravličnim dvigalom izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Konkretno hidravlično dvigalo, s katerim je tožnik raztovarjal armirane mreže, poganja električna energija in je namenjeno dvigovanju in prenašanju tudi zelo velikih in težkih bremen. Pri tem mora posameznik, da dvigalo upravlja, glede na lokacijo ročnih komand za upravljanje z dvigalom stati v neposredni bližini nevarnega območja, tj. območja, kamor bi lahko padel tovor, oziroma območja, kamor bi lahko zaradi okvare dvigala dvigalo padlo, nagnilo tovor in poškodovalo operaterja. V teh okoliščinah je treba zaključiti, da je hidravlično dvigalo samo po sebi nevarno.

9. Ekskulpacijski razlogi so urejeni v 153. členu OZ. Drugi odstavek 153. člena OZ določa, da je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bilo tožnikovo ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škodnega dogodka, da je armirane mreže raztovarjal v nasprotju z navodili, vpete le na dveh koncih, nepričakovano, neizogibno in neodstranljivo (enako velja za ravnanje tožnika, ki je stal v nevarnem območju, kjer so locirane ročne komande). Presoja, da je toženka razbremenjena odgovornosti (v celoti), je zato pravno zmotna.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, vendar ne pred drug senat (356. člen ZPP), za kar se neutemeljeno zavzema tožnik v pritožbi. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje dopolnilo dejansko stanje in opravilo presojo glede morebitnega soprispevka tožnika k nastanku škode v smislu tretjega odstavka 153. člena OZ, predvsem pa glede višine odškodnine. Gre za obsežnejši del dokaznega postopka, ki ne more biti prvič izveden pred pritožbenim sodiščem; ne gre le za ponovitev že izvedenih dokazov na pritožbeni obravnavi zaradi oblikovanja spremenjene dokazne ocene (347. člen ZPP), ampak dopolnitev dejanskega stanja glede okoliščin, ki sploh še niso bile predmet obravnavanja na prvi stopnji (355. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 179, 179/1.
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 131/2, 153, 153/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNDk5