<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 286/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.286.2021
Evidenčna številka:VDS00048835
Datum odločbe:08.07.2021
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka

Jedro

Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo oziroma nalogo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu je nalogo odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni, tako da se glasi:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek na mednarodni misiji v obdobju od 30. 4. 2014 do 30. 10. 2014 plačati 3.210,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2016 do plačila".

II. Tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške, toženi stranki pa je dolžna plačati 495,72 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna plačati 229,50 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožniku iz naslova odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek na mednarodni misiji v obdobju od 30. 4. 2014 do 30. 10. 2014 plačati 3.210,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2016 do plačila. Odločilo je, da mu je dolžna plačati pravdne stroške v višini 1.169,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 31/2019). Odstopa ni utemeljilo, podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skrb za fizično pripravljenost na mednarodni misiji, udeležba na vsakodnevnih sestankih in ostale dnevne zadolžitve, ki niti niso konkretizirane, ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje izpovedi zaslišanih tožnika in prič ni dokazno ocenilo, kot mu nalaga 8. člen ZPP. Izpovedim je sledilo, pri čemer ni upoštevalo, da gre za vojake, ki so bili skupaj s tožnikom na mednarodni misiji, in ki sami vtožujejo odškodnino za neizrabljeni tedenski počitek. Zainteresirani so za izid spora. Iz nobene izpovedi ne izhaja, kaj konkretno so vojaki, vključno s tožnikom na dneve, ki so bili predvideni kot prosti, delali. To je bistveno za odločitev (sklep VIII Ips 32/2019). Tudi v tem delu je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o za odločitev bistvenih dejstvih. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Navaja, da izpodbijana sodba nima nobenih pomanjkljivosti. Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev, ki je pravilna, prav tako pravilno je dokazno ocenilo izpovedi zaslišanih tožnika ter prič in vsebino listin v spisu. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta tisti, ki opredelita, kaj se šteje za delo. Tega ne more presojati sodišče. Vojaki na mednarodni misiji opravijo bistveno več dela, kot je zavedeno v evidencah dnevne delovne obremenjenosti. Nedopustno je, da se določeno delo ne šteje za delo. To bi na drugih področjih pomenilo, da policist ne opravlja dela, če ni nobenega klica, ali da knjižničar ne opravlja dela, če nihče ne pride v knjižnico. Za vojaka so delo postroj, čiščenje orožja, priprave, sestanki. Za to delo je upravičen do plače. Če se to ne šteje za delo, se pod vprašaj zastavi pravica do plače. Tožnik je v dosedanjem postopku določno navedel, katero delo je opravljal vsakodnevno. Če ga je opravljal vsakodnevno, je jasno, da ga je opravljal na dan tedenskega počitka. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki jih uveljavlja pritožba.

6. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Izpodbijana sodba nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge o vseh za odločitev bistvenih dejstvih, ki niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Obrazložilo je sprejeto dokazno oceno izvedenih dokazov, pri čemer je, katera dejstva je štelo za dokazana, odločilo po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka.

7. Tožnik je bil za čas od 30. 4. 2014 do 31. 10. 2014 napoten na opravljanje vojaške službe izven države, na mednarodno misijo KFOR 29. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik ves čas dosegljiv, vsak dan se je moral udeležiti obveznega sestanka, ki je trajal med 15 minut in dve uri in na katerem so se določile naloge za naslednji dan, poleg tega je imel na dni, ki so bili opredeljeni kot prosti, druge zadolžitve, kot so postroj, občasno nočno požarno dežurstvo, skrb za fizično pripravljenost in sistem "buddy team", v okviru katerega je spremljal sovojaka. Presoja, da je zaradi navedenega toženka tožniku kršila pravico do tedenskega počitka, ki mu jo dajeta 156. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) in 97.f člen Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.), je materialnopravno zmotna. Na splošno ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo oziroma nalogo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu je nalogo odredil oziroma ukazal, ne zadošča za presojo, da je njegov zahtevek za izplačilo odškodnine za neizrabljene dni tedenskega počitka utemeljen. Poleg tega delo oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka vojaka na mednarodni misiji.

8. Pri presoji, ali je vojaku na mednarodni misiji zagotovljen tedenski počitek, se izhaja iz narave in namena te pravice. Upoštevanje Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009 in nadalj.), zlasti režima dela in bivanja na mednarodni misiji (omejitev gibanja izven baze, nošenje uniforme, spoštovanje urnika in hišnega reda, udeležba na postroju, občasno nočno požarno dežurstvo …) in s tem povezane omejitve same po sebi ne posegajo v pravico do tedenskega počitka. Enako velja za dosegljivost, kar utemeljeno izpostavlja toženka v pritožbi (sklep VIII Ips 94/2019). Sestanki, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, na katerih so se določile naloge za naslednji dan, nimajo narave dela, ampak so del vojaške rutine (sodbi VIII Ips 58/2021, VIII Ips 51/2021, sklep VIII Ips 38/2020). Dejstvo, da je tožnik skrbel za fizično pripravljenost in sistem "buddy team", v okviru katerega je spremljal sovojaka, prav tako ne posega v pravico do tedenskega počitka. Za poseg oziroma presojo, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen, bi moralo biti ugotovljeno, da je tožnik dejansko opravil določeno delo na prost dan (sklep VIII Ips 17/2021), pri čemer bi moralo biti ugotovljeno še, da mu je bilo to delo odrejeno oziroma ukazano prav na dan tedenskega počitka (sklepa VIII Ips 3/2020, VIII Ips 11/2019).

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je zahtevek za plačilo 3.210,80 EUR s pripadki zavrnilo in da je spremenilo odločitev o pravdnih stroških.

10. O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje je pritožbeno sodišče odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (načelo uspeha v postopku). Toženki, ki je v postopku uspela, je priznalo za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), in sicer 300 točk za odgovor na tožbo (ne pa ločeno 50 točk za poročilo ali končno poročilo stranki; ti stroški so že zajeti v ostalih postavkah), 300 točk za prvi narok za glavno obravnavo, 100 točk urnine, 50 točk za vlogo z dne 19. 5. 2020, ki vsebuje vprašanja priči, in trikrat po 20 točk za vloge z dne 12. 5. 2020, 1. 9. 2020 ter 18. 2. 2021 (kratki dopisi in obvestila), kar skupaj z materialnimi stroški znaša 495,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker v pritožbenem postopku ni uspel, toženki, ki je v pritožbenem postopku uspela, pa je po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) dolžan plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) po OT, in sicer 375 točk za pritožbo (ne pa ločeno 50 točk za končno poročilo stranki), kar skupaj z materialnimi stroški znaša 229,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 156.
Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 97f.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNDk0