<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 243/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.243.2021
Evidenčna številka:VDS00048481
Datum odločbe:13.07.2021
Senat:Silva Donko (preds.), dr. Martina Šetinc Tekavc (poroč.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat
Področje:DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb postopka - izvedba dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena - izvedenec

Jedro

V pritožbi tožnik utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem za varstvo pri delu. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ta dokaz ni pomemben, ker je glede ugotovljenih kršitev varnostnih ukrepov zavzelo stališče, da jih ni moč naprtiti toženi stranki, temveč jih je pripisati tožniku. Tako razlogovanje je vnaprejšnja dokazna ocena, ki ne more biti razlog za zavrnitev dokaznega predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila in plačilo stroškov postopka (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, naj toženi stranki povrne stroške postopka 1.967,49 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Predlaga njeno razveljavitev in novo sojenje pred drugim sodnikom prvostopenjskega sodišča, stroški pritožbe pa naj bodo nadaljnji stroški postopka. Navaja, da je pred koncem glavne obravnave uveljavljal bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem. Izpodbijani sodbi očita, da so v njenih razlogih nasprotja glede listinskih dokazov (predvsem zapisnika o prijavi nezgode pri delu z dne 26. 4. 2018 in zapisnika za prijavo škodnega dogodka z dne 19. 10. 2018). Meni, da bi dokaz z izvedencem razjasnil, ali je tožena stranka ravnala po predpisih o varstvu in zdravju pri delu v času natovarjanja tovornjaka 24. 4. 2018, ko je nanj padla paleta. Zatrjuje, da iz razlik v dokumentih prijave nezgode in prijave škodnega dogodka izhaja, da je tožena stranka priredila opis dogodka o nezgodi z namenom prikriti odgovornost za nastalo škodo. V zvezi s pravočasnostjo navedb, da delo ni bilo varno organizirano, se sklicuje na pripravljalno vlogo z dne 19. 10. 2020, v kateri je trdil, da je tožena stranka po odgovorni osebi dopuščala, da se tožnik zadržuje v območju nakladanja težjih bremen oziroma ga od tam ni odstranila in da zato ni ravnala pravilno. Navaja, da je enako trdil tudi v vlogah z dne 23. 10. in 28. 10. 2020, kar je bilo vse v danem roku za odgovor na navedbe in dokaze tožene stranke na prvem naroku 22. 10. 2020. Meni, da izpoved A.A. potrjuje nepravilno in neskrbno ravnanje tožene stranke, saj je izpovedal, da je tožnika opozoril, naj se umakne in ustrezno opremi, a ni preverjal, ali je tožnik odšel, da si nadene zaščitno opremo, niti ni preverjal, kje se tožnik nahaja. Sklicuje se na ugotovitev, da je 24. 4. 2018 nanj padla paleta, potem ko je viličarist nalagal na tovornjak tri palete, tožnik pa je bil od 0,5 do 1 m stran od viličarja. Graja ugotovitev, da ni podana subjektivna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo, saj je paleta na tožnika padla zaradi malomarnega ravnanja viličarista, ki je očitno nepravilno nalagal palete. Če bi ta pri nalaganju palet ravnal skrbno, po tožnikovem mnenju do padca palete ne bi prišlo. Dalje meni, da za vprašanje subjektivne odgovornosti tožene stranke ni relevantno eventualno neskrbno ravnanje tožnika, deljene odgovornosti pa tožena stranka ni uveljavljala. Nasprotuje zaključku, da je kršil določbo 42. člena Pravilnika o varstvu pri nakladanju in razkladanju. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 392/2009 in zatrjuje, da ima delodajalec pri zagotavljanju varnih delovnih pogojev aktivno vlogo, tudi v zvezi z nadzorom nad izvedbo organizacijskih navodil in ukrepov za varstvo pri delu. Navaja, da tožena stranka nakladanja na tovornjak ni organizirala tako, da bi spoštovala zakonske predpise o varnem delu in tožniku zagotovila varno delo, kljub temu, da naj bi bil opozorjen, naj se odstrani in si priskrbi ustrezno opremo. Sodišču prve stopnje očita, da je prezrlo 131. člen v povezavi s 135. členom OZ ter 45. člen ZDR-1 in 5. člen Zakona o varstvu in zdravju pri delu. Nasprotuje stališču, da nalaganje tovorov z viličarjem ni nevarna dejavnost in zatrjuje objektivno odgovornost tožene stranke. Sklicuje se na sodbo in sklep pritožbenega sodišča Pdp 485/2018 in trdi, da je viličar pri premikanju nevarna stvar. Zatrjuje, da se je ob nakladanju treh palet na tovornjak viličar premikal. Predlaga, da se ob razveljavitvi sodbe zadeva v novo obravnavanje dodeli drugemu sodniku prvostopenjskega sodišča, saj obrazložitev sodbe glede na podatke spisa in opustitev dokazov ter zanemarjanje obširne sodne prakse v primerljivih zadevah po njegovem mnenju kaže na izrazito arbitrarno sojenje, zaradi česar ni moč šteti, da bo v ponovljenem postopku isti sodnik ravnal objektivno in nepristransko pri vodenju postopka in odločitvi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja, nasprotuje navedbam tožnika ter predlaga njeno zavrnitev v celoti ter naložitev plačila stroškov v plačilo tožniku. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 179. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. – ZDR-1) v povezavi z določbama 131. in 150. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl. – OZ) odločalo o odškodninskem tožbenem zahtevku tožnika, ki je bil poškodovan v delovni nesreči 24. 4. 2018, ko je pri nakladanju tovornjaka, katerega voznik je bil, nanj padla paleta in ga poškodovala. Tožbeni zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ni ravnala protipravno, saj naj bi do nastanka škode prišlo izključno zaradi protipravnega ravnanja tožnika, ki je v času nakladanja tovornjaka stal v bližini delujočega viličarja in ni nosil predpisanih zaščitnih sredstev.

7. V pritožbi tožnik utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem za varstvo pri delu. Sodišče prve stopnje je ta dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da ta dokaz ni pomemben, ker je glede ugotovljenih kršitev varnostnih ukrepov zavzelo stališče, da jih ni moč naprtiti toženi stranki, temveč jih je pripisati tožniku. Tako razlogovanje je vnaprejšnja dokazna ocena, ki ne more biti razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Tožnik je pravočasno predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke (morebiti izvedenca iz varstva pri delu), da odgovori na vprašanje, ali je tožena stranka ravnala pravilno, skladno s predpisi o varstvu pri delu, ko je dopustila, da se tožnik prosto giblje ob nakladanju tovornjaka kritičnega dne, oziroma ali je delo nakladanja potekalo skladno s predpisi iz varstva pri delu (zapisnik prvega naroka za glavno obravnavo 22. 10. 2020). Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožnik v tem sporu podal šibko trditveno podlago v zvezi s škodnim dogodkom, vendar pa trditvam, ki jih je podal v tožbi, v pripravljalni vlogi z dne 25. 11. 2019 in na prvem naroku za glavno obravnavo ter v pravočasnih kasnejših pripravljalnih vlogah, ni mogoče očitati, da bi bile preskope, da bi bilo mogoče obravnavati njegov tožbeni zahtevek.1 Tožnik je pravočasno zatrjeval, da je do padca palete prišlo zaradi malomarnosti viličarista, ki bi moral skrbno izvajati manever nakladanja, oziroma da ta ni ravnal skrbno ter da tožena stranka kot delodajalec ni izpolnila svoje obveznosti nadzora nad tožnikovim ravnanjem, saj bi ga v primeru, da ne bi smel stati poleg tovornjaka, morala odstraniti iz območja delovanja viličarja ali pa bi moral viličarist prenehati z delom. Glede na navedeno je za odločitev v zadevi bistveno, ali je delo nakladanja potekalo skladno s predpisi iz varstva pri delu, torej, ali je viličarist pri nakladanju palet ravnal skladno z varnostnimi predpisi oziroma ali je tožena stranka ravnala dovolj skrbno glede zagotovitve tožnikove oddaljenosti od območja nakladanja oziroma delovnega območja viličarja. Glede na to je podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu. Posledično je ostalo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem skladnosti ravnanja tožene stranke s predpisi o varnosti in zdravju pri delu nepopolno ugotovljeno. Ni mogoče slediti razlogovanju sodišča prve stopnje, da je do nesreče pri delu prišlo izključno zato, ker tožnik ni nosil odsevnih oblačil in ker je v času nakladanja stal v manevrskem prostoru viličarja. Če paleta ne bi padla, do nesreče pri delu ne bi prišlo in bi bilo povsem nepomembno, kje se je tožnik med nakladanjem nahajal in ali je nosil predpisana odsevna oblačila. Glede na to je odločilno v predmetni zadevi, ali je bil pri nakladanju žičnih palet viličarist zadosti skrben oziroma ali je varno organiziral delovni proces nakladanja tovora, tožnikovo ravnanje oziroma opustitve pa so odločilne le v okviru eventualnega soprispevka k nastanku nesreče (deljena vzročnost).

8. Preuranjena je ugotovitev, da viličaristu (ki je hkrati tudi zakoniti zastopnik tožene stranke) ni mogoče očitati malomarnega ravnanja v zvezi z obravnavano nezgodo. Zgolj na podlagi njegove izpovedi, da je na tovornjak šlo točno določeno številno palet in da ne pozna razloga, zakaj se je paleta zataknila (in posledično padla), ni mogoče brez izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem za varnost pri delu ugotoviti, ali je pri nakladanju palet res ravnal ustrezno skrbno - skladno s 5. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11 – ZVZD-1), določbami Pravilnika o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (Ur. l. SFRJ, št. 17/66 in nasl.) in internimi navodili delodajalca o postopkih pri nakladanju in razkladanju tovornih vozil (priloga spisa B 8). Glede na to je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sme pritožbeno sodišče v primeru, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, pa kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, odločbo sodišča prve stopnje s sklepom razveljaviti in zadevo vrniti istemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na njeno naravo (neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu) pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti storjene kršitve. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, temveč ravno nasprotno – postopek bi se podaljšal zaradi izvedbe dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Glede na to z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem v predmetni zadevi strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi, ko si nasproti stojita ustavni pravici do sojenja v razumnem roku iz 23. člena Ustave Republike Slovenije in pravica do pritožbe iz 25. člena URS, je treba dati prednost pravici do pritožbe.

10. Pritožbeno sodišče pa ni sledilo pritožbenemu predlogu tožnika, naj se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom, saj za takšno odločitev ni utemeljenega razloga. Dejstvo, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu, ne predstavlja podlage za uporabo 356. člena ZPP, za kar se zavzema tožnik v pritožbi.

11. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo s postavitvijo izvedenca za varstvo pri delu in po potrebi s ponovitvijo nekaterih drugih dokazov (zaslišanje strank in prič) ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala skladno s predpisi o varnosti pri delu z viličarjem pri samem nakladanju treh žičnih kletk na prikolico tovornjaka oziroma zagotavljanju zadostne razdalje tožnika od območja delovanja viličarja, in na tej podlagi nato ugotoviti, ali ji je mogoče očitati protipravno ravnanje njenega delavca – viličarista, za katerega lahko tožniku odgovarja na podlagi prvega odstavka 147. člena v povezavi s 131. členom OZ. Če bo ugotovilo, da je tožena stranka kršila pravila varnega dela v zvezi z uporabo viličarja oziroma glede nadzora tožnika ob nakladanju tovornjaka, bo ugotovljene tožnikove kršitve oziroma opustitve upoštevalo v okviru ugotavljanja njegovega soprispevka k nastanku škode.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

-------------------------------
1 Tožnik je ves čas zatrjeval, da se je poškodoval zato, ker je zaradi neskrbnega ravnanja viličarista nanj padla žičnata paleta. Zgolj dejstvo, da je sprva trdil, da je nanj padla paleta s tovornjaka, ki jo je viličarist zadel s paleto na vilicah viličarja, nato pa, da je nanj padla paleta z viličarja, ko je viličarist z njo udaril v drugo paleto, na primernost trditvene podlage za obravnavo ne vpliva.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 150.
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 179.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 5.
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23, 25.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwNDEw