VDSS Sklep Pdp 169/2021

Jedro

Zamudna sodba je bila izdana preuranjeno, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek za odpravo nesklepčnosti tožbe ter z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke opravljena v skladu z zakonom.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi, izpodbijana zamudna sodba in izpodbijani sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo drugotoženi stranki naložilo, naj tožniku v 15 dneh plača odškodnino v znesku 6.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 4. 2020 do plačila; zavrnilo pa je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 6.900,00 EUR pred 2. 4. 2020 ter zahtevek za plačilo odškodnine v presežku za znesek 22.100,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je drugotožena stranka dolžna v roku 15 dni tožniku povrniti stroške postopka v znesku 88,13 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del zamudne sodbe in sklep o stroških postopka se pritožuje drugotožena stranka. Izmed obsežnih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče povzema le tiste, ki so odločilne za odločitev o pritožbi. Drugotožena stranka navaja, da njen pooblaščenec sklepa o dopolnitvi pooblastila z dne 22. 7. 2020 ni prejel in se z njim ni seznanil, zato ni mogel ravnati skladno s pozivom sodišča. Podpis na vročilnici ni njegov, prav tako podpisa ne prepozna. V svoji pisarni nima zaposlenih oseb, ki bi imele pooblastilo za sprejem pošte. Zaradi lažjega poslovanja ima pri pošti žigosano in priglašeno poštno pooblastilo, na podlagi katerega lahko samo pooblaščenca za sprejem pisanj A.A. in B.B. sprejemata pošto v imenu naslovnika. Pooblaščenca sta v izjavi z dne 28. 10. 2020 izrecno navedla, da vročilnice sodišča glede vročitve sklepa nista podpisala, da niti pisava niti podpis nista njuna. Glede dejstva, ali je vročilnico podpisal odvetnik ali kateri od pooblaščencev, predlaga zaslišanje pooblaščenca (odvetnika), pooblaščencev za sprejem pisanj ter postavitev izvedenca grafologa, ki bo lahko podal mnenje o tem, ali pisava in podpis na vročilnici ustreza kateri izmed upravičenih oseb za sprejem pisanj ali ne. Glede na to, da sklepa pooblaščenec drugotožene stranke ni sprejel niti osebno niti po edinih upravičenih pooblaščencih, vročitev sklepa z dne 22. 7. 2020 ni bila opravljena pravilno in zakonito. Pooblaščenec drugotožene stranke se je z navedenim sklepom seznanil šele po tem, ko mu je sodišče na njegovo prošnjo dne 27. 10. 2020 posredovalo kopijo navedenih listin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter zamudno sodbo in sklep o stroških, ki je bil izdan kot posledica izpodbijane zamudne sodbe, razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3. Zoper zavrnilni del zamudne sodbe se pritožuje tožnik, ker je po njegovem prepričanju odškodnina določena prenizko, upoštevajoč sorodne primere v sodni praksi. Navaja tudi, da ni bil pozvan na dopolnitev tožbe, če je bila razlog za zavrnitev zahtevka, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti, nesklepčnost. Tožnik bi še imel čas to navajati na prvem naroku za glavno obravnavo, pa zaradi izdaje zamudne sodbe tega ni mogel.

4. Drugotožena stranka in tožnik sta odgovorila na pritožbo nasprotne stranke in predlagata njeno zavrnitev.

5. Pritožbe so utemeljene.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi z 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti na kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Po prvem odstavku 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, zamudne sodbe ni dopustno izdati, saj s tem sodišče zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da odgovoru na tožbo, tudi po pozivu na dopolnitev, ni bilo priloženo popolno pooblastilo, zato je štelo, da drugotožena stranka na tožbo ni odgovorila. Kot izhaja iz 2. točke obrazložitve zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje domnevnemu pooblaščencu drugotožene stranke poslalo sklep z dne 22. 7. 2020 s pozivom, naj predloži popolno pooblastilo za zastopanje drugotožene stranke, iz katerega bo razvidno ime in priimek ter funkcija pooblastitelja, ki je dal pooblastilo za zastopanje, in opozorilom na posledice, če tega ne bo storil. Sodišče prve stopnje je na podlagi vročilnice (pod list. št. 50) ugotovilo, da je domnevni pooblaščenec drugotožene stranke navedeni sklep prejel 23. 7. 2020, do izteka 8‑dnevnega roka dne 31. 7. 2020 pa ni predložil popolnega pooblastila. Nadalje je ugotovilo, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji, zato je izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

9. Po tretjem odstavku 139. člena ZPP se pravnim osebam vroča pisanje tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pravne osebe so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj, oziroma, da za sprejem pisanj pooblastijo pooblaščenca, med drugim tudi na način, kot je to storil pooblaščenec drugotožene stranke (s poštnim pooblastilom).

10. Drugotožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je izpodbijano zamudno sodbo izdalo, ne da bi bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji zanjo. Drugotožena stranka v zvezi s tem v pritožbi s svojimi trditvami, za katere predlaga tudi dokaze, vzpostavlja utemeljen dvom v pravilno vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila, saj navaja okoliščine, ki kažejo na to, da pooblaščencu drugotožene stranke navedeni sklep dne 23. 7. 2020 ni bil pravilno vročen. Navaja, da se je pooblaščenec s sklepom (in vročilnico) seznanil šele 28. 10. 2020, po izdaji zamudne sodbe, ko mu je sodišče prve stopnje na njegovo prošnjo posredovalo kopijo iz spisa.

11. Po oceni pritožbenega sodišča je iz vročilnice navedenega poziva pooblaščencu drugotožene stranke, naj predloži popolno pooblastilo, razvidno, da se podpis prejemnika očitno ne ujema s podpisom pooblaščenca drugotožene stranke na odgovoru na tožbo in pritožbi, kot tudi ne s podpisoma pooblaščencev za sprejem pisanj A.A. in B.B. na listinah, na katere se drugotožena stranka sklicuje v pritožbi (poštno pooblastilo - B21 in njuna pisna izjava - B23), pri čemer iz vročilnice ne izhaja, kdo je pisanje prevzel. Na podlagi petega odstavka 149. člena ZPP mora namreč vročevalec na vročilnici, kadar pisanje izroči komu drugemu in ne tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navesti njuno medsebojno razmerje. Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi (prvi odstavek 149. člena ZPP) je javna listina, ki dokazuje vročitev (sedmi odstavek 149. člena in prvi odstavek 224. člena ZPP). Kljub temu pa lahko zainteresirana stranka v postopku, konkretno drugotožena stranka, dokazuje, da vročitev ni bila opravljena oziroma, da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice niso resnična.

12. Tožnik pravilno opozarja (kar v svoji pritožbi uveljavlja tudi drugotožena stranka), da je sodišče prve stopnje pri zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in zaradi skaženosti kršilo pravilo o odpravi nesklepčnosti tožbe iz tretjega odstavka 318. člena ZPP. Po 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP mora biti tožbena povest do te mere popolna, da je iz dejstev, navedenih v tožbi možno sklepati na materialnopravno posledico oziroma zahtevku ugoditi (sklepčnost tožbe). Če ta pogoj ni izpolnjen, pri tem pa ne gre za situacijo iz četrtega odstavka 318. člena ZPP (da bi bilo očitno, da tožnik nesklepčnosti tožbe ne bi mogel odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb), potem mora sodišče, če tožena stranka ne odgovori na tožbo, tožeči stranki s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Šele, če v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, lahko sodišče zahtevek zavrne.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi glede odškodnine navedel naslednje: Glede na naravo poškodb je tako moč pričakovati, da bo oškodovanec pri določenih aktivnostih omejen tudi v prihodnje, v določene pa bo moral vlagati večje napore, kot jih je pred nezgodo. Duševne bolečine pa oškodovanec trpi tudi zaradi skaženosti, saj je prst dobesedno deformiran in praktično neuporaben.

14. Kot je navedlo v obrazložitvi svoje odločitve, je sodišče prve stopnje menilo, da za utemeljenost zahtevka manjkajo substancirane navedbe glede aktivnosti ter na kakšen način in v kakšnem obsegu naj bi bil pri njihovem izvajanju omejen v prihodnje. Po mnenju sodišča prve stopnje tožnik tudi ni pojasnil obsega deformacije prsta niti njegove neuporabnosti. Ker je šlo, kot izhaja iz pritožbenih navedb, za očitno odpravljivo nesklepčnost, bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati na odpravo nesklepčnosti.

15. Glede na navedeno je bila zamudna sodba izdana preuranjeno, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek za odpravo nesklepčnosti tožbe ter z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke opravljena v skladu z zakonom.

16. Ker procesne kršitve, storjene v postopku izdaje zamudne sodbe, glede na njeno naravo (absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) ni mogoče odpraviti v postopku na pritožbeni stopnji, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Posledično je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep, saj je odločitev o pravdnih stroških odvisna od odločitve v zadevi, in tudi v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

17. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je bil sklep s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke pravilno vročen, v ta namen bo moralo izvesti v pritožbi predlagane dokaze, za katere bo presodilo, da so potrebni, oziroma bo moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP in s sklepom tožnika (z dopolnitvijo manjkajočih navedb) pozvati na odpravo nesklepčnosti ter v nadaljevanju ponovno odločati o tožbenem zahtevku iz naslova odškodnine, upoštevaje pri tem, ali je tožnik ustrezno popravil tožbeni zahtevek. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da mora v primeru odpravljene nesklepčnosti po pozivu na njeno odpravo, sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

18. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, saj glede na sprejeto odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19. Odločitev o pritožbenih stroških se skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 191/2014
• VSL sodba I Cp 1865/2009
• VDSS Sklep Pdp 661/2021