<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 247/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.247.2021
Evidenčna številka:VDS00048377
Datum odločbe:08.07.2021
Senat:Jelka Zorman Bogunovič (preds.), mag. Aleksandra Hočevar Vinski (poroč.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat
Področje:DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - prenehanje mandata - direktor

Jedro

Utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe je odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 26. 6. 2019 nezakonita (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožniku prizna delovno razmerje, razen za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu, in ga pozove nazaj na delo, ki ustreza njegovi izobrazbi. V presežku (zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Nadalje je toženki naložilo, da je dolžna tožnika za čas od 4. 10. 2019 do 3. 5. 2020 prijaviti v matično evidenco, mu obračunati mesečna bruto nadomestila plače za delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto nadomestila plače, v času od 4. 10. 2019 do 3. 4. 2020 znižana za obračunano nadomestilo za brezposelnost v neto višini 673,95 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti posameznega mesečnega nadomestila plače do plačila ter mu izplačati regres za letni dopust. V presežku (plačilo nadomestila plače v višini izplačanih nadomestil za brezposelnost v času od 4. 10. 2019 do 3. 4. 2020 in zamudnih obresti že od dne zapadlosti) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 1.837,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sta stranki v VIII. točki pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 6. 2014 določili, da ima tožnik po prenehanju mandata pravico do zaposlitve na delovnem mestu, ki ustreza njegovi izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede. Pogodbeno določilo o pravici tožnika do zaposlitve pri toženki na ustreznem delovnem mestu je jasno. Po prenehanju mandata mu ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, ker ni imela delovnega mesta, ki bi ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Vsa delovna mesta učitelja so bila zasedena. Sistemizacijo, ki se določi na podlagi normativov za šolo, potrdi ministrstvo, od katerega prejme toliko finančnih sredstev, kot je sistemiziranih delovnih mest.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Stranki sta v VIII. točki pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 1. 6. 2014 določili, da ima ravnatelj (tožnik) po prenehanja mandata pravico do zaposlitve v zavodu, v katerem je bil ravnatelj, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Na tej podlagi tožnik uveljavlja, da toženka kljub obstoju odpovednega razloga nesposobnosti ni mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi, če mu hkrati ni ponudila sklenitve nove pogodbe za delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi.

7. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi sklicevalo na judikat Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 298/2015 z dne 19. 4. 2016, vendar ga je napačno upoštevalo. V tej zadevi je bilo v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno, da ima direktorica po prenehanju mandata pravico do zaposlitve na delovnem mestu, ki ustreza njeni izobrazbi in usposobljenosti. Tožena stranka je direktorici po poteku mandata skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je ta ni sprejela, saj ni ustrezala njeni izobrazbi. Vrhovno sodišče RS se je postavilo na stališče, da je odpoved, kljub obstoju zatrjevanega odpovednega razloga nesposobnosti, nezakonita, ker toženka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza njeni izobrazbi in usposobljenosti, čeprav je takšno delovno mesto imela sistemizirano in nezasedeno.

8. Glede na navedeno je utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe odvisna tudi od vprašanja, ali je imela toženka ob prenehanju mandata na voljo prosto delovno mesto, ki je ustrezalo tožnikovi dejanski izobrazbi in je razporejeno v plačni razred v skladu s predpisi, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Sodišče prve stopnje se do tega vprašanja ni opredelilo, dejanskega stanja v tej smeri ni raziskalo, ker je zmotno zaključilo, da je delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost tudi, če nima ustreznega delovnega mesta.

9. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča o navedenem vprašanju še ni ugotavljalo navedenih odločilnih dejstev, je ostalo dejansko stanje v obsežnejšem sklopu nepopolno neugotovljeno. Potrebna je dopolnitev dejanskega stanja glede okoliščin, ki sploh še niso bile predmet obravnavanja na prvi stopnji. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), da upoštevaje gornja stališča dopolni dejanske ugotovitve in ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 355.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.09.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwMDU3