VDSS Sodba in sklep Psp 44/2021

Jedro

Tožeča stranka je bila upravičeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, saj ni izpolnjevala aktivnosti, ki so ji že zakonsko naložene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe tožeče stranke krije državni proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 12. 2019 in odločba ZRSZ št. ... z dne 16. 10. 2019 in da je ZRSZ dolžan izplačati denarno socialno pomoč v znesku 2.412,00 EUR ter zavrglo tožbo v delu, da je tožena stranka dolžna izplačati denarno socialno pomoč v znesku 2.412,00 EUR.

2. Zoper takšno sodbo in sklep je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložila tožeča stranka po pooblaščencu. Izpodbijani sodbi oziroma sklepu ugovarja prvenstveno iz formalnih razlogov. Vztraja, da ji v predsodnem postopku ni bilo zagotovljeno varstvo njenih pravic skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, saj se ni izjavila o pomembnih dejstvih in okoliščinah. Prav tako ni bila zaslišana. Že večkrat prej je bila neutemeljeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, za kar je zaslužna svetovalka A.A.. Glede navedenega je tožeča stranka pri direktorici 18. 9. 2019 zahtevala izločitev imenovane svetovalke. Prvostopno sodišče je zanemarilo prošnje tožeče stranke za zamenjavo svetovalke. Tožeča stranka je izkazala svoje aktivnosti v zvezi z iskanjem zaposlitve, saj je izostanek za sestanek z dne 7. 5. 2019 s svojim prepričljivim zaslišanjem opravičila. Kolikor je tožena stranka menila, da je bilo ravnanje tožeče stranke nepopolno ali neustrezno, bi jo morala o tem poučiti. Prišlo je do kršitev ustavnih človekovih pravic in svoboščin iz 7., 9., 214. in 220. člena ZUP. Upoštevajoč obrazložitev sodišča v 7. točki, da je tožnica nekatere odsotnosti opravičila, je tako protispisen zaključek prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni opravičila svoje odsotnosti dne 7. 5. 2019. Zakaj je določene izostanke sodišče štelo kot opravičene, določene pa ne, iz sodbe ni razvidno, zato je v tem delu obrazložitev neustrezna. Prav tako je sporno neupoštevanje zdravniškega potrdila tožeče stranke za opravičilo izostanka za dne 15. 7. 2019. Zdravnica je to potrdilo pozabila opremiti z žigom naziva zdravstvene organizacije. Če sodišča zdravniško opravičilo ni prepričalo, bi moralo skladno z načelom materialne resnice samo izvesti dodatne dokaze glede verodostojnosti zdravniškega potrdila. Prvostopno sodišče je zagrešilo bistvene kršitve določb 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar nedvomno vpliva na zakonitost in pravilnost izdane odločbe, na zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nima relevantnih razlogov, prav tako so navedeni razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Posledično je prvostopno sodišče tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka zaradi slabih premoženjskih razmer ne zmore plačati sodne takse, zato predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi.

5. Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve sodbe podrobno navedlo relevantno zakonodajo, ki jo pritožbeno sodišče v celoti povzema. Osrednje je določilo 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD, ki izrecno določa, da zavod osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oziroma v evidenci oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja, če ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Kdaj se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, pa določa 11. člen ZUTD. Zavod v skladu z 20. členom Pravilnika preneha osebo voditi v evidenci brezposelnih oseb iz 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD z dnem dokončnosti upravne odločbe o prenehanju vodenja v evidenci.

6. Predmet sodnega odločanja je odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 12. 2019 in odločba ZRSZ št. ... z dne 16. 10. 2019, s katero je bilo odločeno, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, ker ni izpolnjevala naloženih ji obveznosti.

7. Pritožbeno sodišče v predmetni zadevi sprejema pravilno dokazno oceno sodišča, ki je prepričljiva. Tožeča stranka je bila upravičeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, saj ni izpolnjevala aktivnosti, ki so ji že zakonsko naložene.

8. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da tožnici v predhodnem postopku ni bila dana možnost biti udeležena kot stranka postopka, da bi se lahko izjavila o pomembnih dejstvih in okoliščinah oziroma ji ni bila dana možnost zaslišanja. Načelo zaslišanja stranke v okviru 9. člena ZUP je kršeno le takrat, če stranki pred izdajo prvostopne odločbe, ni dana možnost, da se o podatkih oziroma dokazih, ki so odločilni za izdajo prvostopne odločbe, izjavi in ponudi dokaze za obrambo svojih pravic. Slednje pomeni, da kršitev ni podana, v kolikor je bila tožeči stranki dana možnost, pa je ni realizirala. In ravno slednje je podano v predmetni zadevi, kar je sodišče pojasnilo v 8. točki obrazložitve sodbe. Sodišče je opozorilo, da bi tožeča stranka lahko razloge za svojo odsotnost pojasnila tudi na zaslišanju, na katero je bila vabljena 9. 10. 2019, vendar se tudi tega zaslišanja ni udeležila, niti ni svoje odsotnosti opravičila. Bistvena je možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, kar je v konkretni zadevi bilo podano.

9. Nenazadnje že samo dejstvo, ki ga navaja tožeča stranka, da je bila že večkrat predhodno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, izkazuje, da bi morala biti tožeča stranka še posebej pozorna na svoje postopanje, da ne bi prišlo do ponovnega izbrisa iz evidence brezposelnih. Tudi samo dejstvo, da se je tožeča stranka 18. 9. 2019 zglasila pri direktorici enote zavoda, ker je zahtevala izločitev svetovalke, je ne ekskulpira pri nastanku posledic zaradi njene pasivnosti pri odzivanju na razna vabila. Dokler s strani organa ni dobila obvestila o preklicu dogodka, bi se vabilu morala odzvati ali pa se vsaj ustrezno opravičiti.

10. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala opravičenega izostanka za dne 7. 5. 2019. Sodišče je tožničino odzivnost na določene sestanke oziroma obveznosti podrobno in ustrezno pojasnilo v 7. in 8. točki obrazložitve sodbe, zato ni potrebe, da bi pritožbeno sodišče slednje ponavljalo.

11. Vpogled v predloženo zdravniško spričevalo za 15. 7. 2019, kot pravilno potrjuje dokazno oceno sodišča glede verodostojnosti predloženega zdravniškega potrdila v 7. točki obrazložitve sodbe. Zdravniško potrdilo je javna listina, ki sicer potrjuje resničnost tega, kar navaja, vendar tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da s strani tožeče stranke predložena listina ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko predloženo listino obravnavali kot zdravniško potrdilo. Kot je že pojasnilo prvostopno sodišče gre za kopiran obrazec, kjer so ostale neizpolnjene vse pomembne rubrike (brez navedbe osebnih podatkov osebe, za katero se zdravniško potrdilo izdaja, brez navedbe izdajatelja potrdila in pečata).

12. Pritožbeno sodišče ne more slediti tožeči stranki v zatrjevanju, da bi prvostopno sodišče samo moralo izvajati dokaze, da bi potrdilo pristnost predloženega zdravniškega spričevala. Iz določb ZDSS-1 res izhaja načelo materialne resnice (61. člen) in preiskovalno načelo (62. člen), vendar je v okoliščinah navedenega primera neutemeljena zahteva pritožnice, da bi namesto nje moralo sodišče iskati materialno resnico oziroma izvajati dokaze po uradni dolžnosti. Načelo materialne resnice kot tako ni samo po sebi namen. Namenjeno je pravnemu varstvu strank v socialnih sporih. Določili v 61. in 62. člena ZDSS-1 je potrebno tolmačiti tako, da lahko sodišče izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti, vendar le v primeru, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev.

13. Zaradi obrazloženega pritožbeno sodišče potrjuje pravilnost razlogovanja prvostopnega sodišča glede pravilnosti odločitve tožene stranke v predhodnem upravnem postopku, pritožbena zatrjevanja pa ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane. Ker ni podanih kršitev, na katere opozarja tožeča stranka, niti ni podanih kršitev, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

14. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da stroški za pritožbo na podlagi odločbe za brezplačno pravno pomoč, bremenijo državni proračun.

15. V skladu z 71. členom ZDSS-1, se sodne takse ne plačujejo, zaradi česar ni potrebno odločati o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Datum zadnje spremembe:

15.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 14/2017
• VDSS sodba Psp 518/2010
• VDSS Sodba Psp 112/2019