<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sklep Pdp 142/2021

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.142.2021
Evidenčna številka:VDS00045936
Datum odločbe:26.03.2021
Senat:Silva Donko (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), dr. Martina Šetinc Tekavc
Področje:DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve

Jedro

Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je obstoj verjetnosti terjatve izkazan s stopnjo verjetnosti; da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 2. 2021 zaradi vsebinske neutemeljenosti nezakonita. Odpoved je toženka podala iz razloga, določenega v 2. alineji pravega odstavka 110. člena ZDR-1, zaradi naklepoma ali iz hude malomarnosti storjenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in ne zaradi izostankov z dela v smislu razloga za odpoved, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je zaradi malomarne najave odpovedi stanovanj za delavce v tujini povzročila škodo v višini 1.600,00 EUR, da se ni odzivala na klice in sporočila drugih delavcev ter da ni pošiljala vlog oziroma prijav za delavce in da je dne 15. 2. 2021 ob 8.00 uri brez pojasnila in opravičljivega razloga zapustila delovno mesto, pri čemer ni hotela predati gesel za dostop niti napisati dopisa glede delovnih viz. Ugotavljanje in presoja, ali je tožnica navedena ravnanja storila ter ali ta ravnanja predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, sta mogoča šele po kontradiktorno izvedenem dokaznem postopku, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„Do izdaje pravnomočne sodne odločbe se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je bila odpovedana z izredno odpovedjo z dne 22. 2. 2021, in tožena stranka obdrži tožečo stranko na delu z vsemi pripadajočimi pravicami iz delovnega razmerja.

Za čas, dokler traja spor o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati nadomestilo plače za potrebe preživljanja tožeče stranke in oseb, ki jih je dolžna preživljati.

Tožena stranka je dolžna ravnati v skladu z izdano začasno odredbo, v kolikor bo ravnala v nasprotju z izdano začasno odredbo, bo toženi stranki izrečena denarna kazen v višini 5.000,00 EUR.“

Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka z začasno odredbo.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe obstoj terjatve izkazala s stopnjo verjetnosti. Natančno je opisala, kaj se je dogajalo dne 15. 2. 2021. Tega dne ni brez pojasnila in neopravičeno izostala z dela, kot ji neutemeljeno očita toženka v izredni odpovedi. Prav tako ne drži, da ni hotela posredovati gesel za dostop ali da ni hotela napisati dopisa glede delovnih viz. Do 8.45 ure je tožnica opravljala delo, nato pa ji je direktor toženke očital bolniški stalež in od nje zahteval, da podpiše sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Tožnica je zaradi slabega zdravstvenega stanja obiskala zdravnika. Toženko je še istega dne obvestila o bolniškem staležu. Razlog za izredno odpoved bi bil podan le, če bi tožnica pet dni izostala z dela (4. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Tožnica je med 9. 2. 2021 in 12. 2. 2021, ko je bila v bolniškem staležu, sporočila gesla preko telefona. To dokazuje, da je morala opravljati delo, čeprav zanj ni bila zmožna. Toženka je pričakovala, da bo ves čas na razpolago. S sporočilom je od nje zahtevala, da ji sporoči diagnozo in režim zdravljenja. Do tovrstnih podatkov kot delodajalec ni upravičena. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Storilo je absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep nima razlogov o bistvenih dejstvih. Zmotno je presodilo, da tožnica ni izkazala nastanka težko nadomestljive škode. Ostala je brez prihodkov, pri čemer ima obveznost preživljanja svoje družine. Nezmožna je za delo. Toženka ima namen, da ji škoduje. Banki A., d. d., je sporočila, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jo je predložila tožnica, ponarejena in da je bila pri toženki v delovnem razmerju za določen čas. Zaradi navedenega je banka A., d. d., tožnici predčasno odpovedala limit in od nje zahteva vrnitev sredstev v višini 3.519,07 EUR. To je škoda, ki ji jo je že povzročila toženka. Ob nizkih prihodkih, ki jih ima partner, tožnica ne more vrniti sredstev niti preživljati svoje družine. Toženka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja tudi pritožba, saj je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo prav vse razloge o bistvenih dejstvih. Pritožbeno sodišče pritrjuje tem razlogom in glede na bistvene pritožbene navedbe dodaja:

5. V individualnem delovnem sporu sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.). Začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve izda, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti obstoja terjatve mora verjetno izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile in nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (drugi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZPP).

6. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je obstoj verjetnosti terjatve izkazan s stopnjo verjetnosti; da je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 2. 2021 zaradi vsebinske neutemeljenosti nezakonita. Odpoved je toženka podala iz razloga, določenega v 2. alineji pravega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), zaradi naklepoma ali iz hude malomarnosti storjenih hujših kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in ne zaradi izostankov z dela v smislu razloga za odpoved, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je zaradi malomarne najave odpovedi stanovanj za delavce v tujini povzročila škodo v višini 1.600,00 EUR, da se ni odzivala na klice in sporočila drugih delavcev ter da ni pošiljala vlog oziroma prijav za delavce in da je dne 15. 2. 2021 ob 8.00 uri brez pojasnila in opravičljivega razloga zapustila delovno mesto, pri čemer ni hotela predati gesel za dostop niti napisati dopisa glede delovnih viz. Ugotavljanje in presoja, ali je tožnica navedena ravnanja storila ter ali ta ravnanja predstavljajo hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, sta mogoča šele po kontradiktorno izvedenem dokaznem postopku, kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje.

7. Glede na to, da verjetnost terjatve ni izkazana, je nebistveno, ali je podana nadaljnja predpostavka za izdajo začasne odredbe, ki jo tožnica utemeljuje z nastankom težko nadomestljive škode oziroma s pavšalno navedbo, da toženka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 43.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.06.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3OTgw