VDSS Sklep Psp 41/2021

Jedro

V konkretnem primeru to pomeni, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožene stranke z dne 13. 5. 2020 tožniku oziroma pooblaščencem vročena v času veljavnosti začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov po 1. členu ZZUSUDJZ, se je tek procesnih rokov s 16. 3. 2020 prekinil. Preklic odredbe, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 77/2020, je začel veljati dne 31. 5. 2020. S 1. 6. 2020 so procesni roki začeli spet teči in so nehali veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, kar je bilo tudi objavljeno v sredstvih javnega obveščanja in je to sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno poudarilo.

Za obravnavano zadevo to pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 30. 6. 2020. Tožbo vloženo 1. 7. 2020 priporočeno po pošti je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo za prepozno in je v skladu z določbo 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 72. člena ZDSS-1 kot prepozno pravilno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo kot prepozno zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je napačno stališče sodišča, da je bila tožba s tem, ko je bila vložena 1. 7. 2020, prepozna, saj procesni roki niso ponovno začeli teči dne 1. 6. 2020, kot to navaja sodišče. 2. člen Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Ur. l. RS, št. 36/2020 in 61/2020, v nadaljevanju: ZZUSUDJZ) določa, da ukrepi iz tega zakona ter akti, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. 7. 2020. Sklep o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Ur. l. RS, št. 74/2020, v nadaljevanju: sklep Vlade) je Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu objavila dne 21. 5. 2020, stopil pa je v veljavo dne 1. 6. 2020, kar pomeni, da do vključno 1. 6. 2020 razlogi za sprejete ukrepe niso mogli prenehati, zaradi česar roki pred 2. 6. 2020 niti niso mogli začeti teči, kot to napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Da je takšno stališče tožeče stranke pravilno in da je bila tožba vložena pravočasno, je mogoče zaključiti iz obrazložitve 3. člena Predloga ZZUSUDJZ, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in iz katerega je jasno razviden namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval. Iz tega predloga med drugim izhaja, da če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Glede na navedeno obrazložitev 3. člena ZZUSUDJZ ne more biti sporno, da roki v sodnih zadevah niso ponovno začeli teči pred 1. 6. 2020, niti niso začeli teči s 1. 6. 2020, saj je sklep Vlade Republike Slovenije začel veljati šele dne 1. 6. 2020. To pomeni, da je glede na pojasnilo Državnega zbora prvi naslednji dan, ko so prenehali veljati posebni ukrepi, 2. 6. 2020 in ne 1. 6. 2020, kot to napačno razume sodišče prve stopnje. Torej so roki ponovno začeli teči 2. 6. 2020 in je tožba tožeče stranke, ki je bila vložena 1. 7. 2020, pravočasna. Pritožba dodatno izpostavlja preklic odredbe Ur. l. RS, št. 77/2020 z dne 28. 5. 2020, iz katerega izhaja ugotovitev predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da so z dnem 31. 5. 2020 prenehali razlogi iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogi iz 1. člena ZZUSUDJZ, ki pa ni v skladu s prej navedenim sklepom Vlade Republike Slovenije. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč ni imel pristojnosti, da 1. 6. 2020 oziroma, da pred 1. 6. 2020 ugotovi, da so prenehali razlogi za začasne ukrepe, ki jih je urejal ZZUSUDJZ, saj je sklep Vlade Republike Slovenije stopil v veljavo šele dne 1. 6. 2020, in do vključno 1. 6. 2020 so začasni ukrepi po ZZUSUDJZ veljali in s splošnimi akti upravnih in drugih državnih organov ter nosilcev javnih pooblastil niso mogli biti preklicani. V kolikor pritožbeno sodišče navedbam tožeče stranke ne bi sledilo in bi menilo, da je bila tožba vložena po izteku postavljenega roka, izpostavlja, da je na pravočasnost vložitve tožbe vplivalo tudi dejstvo, da je s strani tožene stranke v izpodbijani dokončni odločbi z dne 13. 5. 2020, prejela nepravilen oziroma nejasen pravni pouk glede začetka teka roka za vložitev tožbe. Glede na to, da tožeča stranka ni prejela ustreznega pravnega pouka oziroma, da je bil pravni pouk nejasen, slednja ne more trpeti škodljivih posledic, morebitne nepravočasne vložitve tožbe. Nadalje navaja, da je tožeča stranka vlagala tožbo zoper dokončno odločbo, ki jo je prejela v upravnem postopku. Zato bi sodišče glede teka rokov moralo upoštevati 6. člen ZZUSUDJZ oziroma konkretno drugi odstavek tega člena, ki določa, da se roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, s tem zakonom podaljšajo tako, da se iztečejo 8 dan od dneva prenehanja ukrepov v skladu z 2. členom tega zakona. Če z iztekom roka za uveljavitev pravice preneha istovrstna pravica, se šteje, da je prenehala z iztekom roka iz prejšnjega stavka. Navedeno konkretno pomeni, da je rok za vložitev tožbe začel teči šele 9. 6. 2020 in je tožba tožnika, ki je bila vložena dne 1. 7. 2020, pravočasna. Dodatno navaja še primerljivo razlago objavljeno na državnem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 22. 5. 2020 in vztraja, da je potrebno navedeno obrazložitev teh rokov po ukinitvi začasnih ukrepov smiselno enako uporabiti tudi v konkretnem primeru. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sklep ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožeča stranka dne 1. 7. 2020 vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 13. 5. 2020.

6. V skladu s prvim odstavkom 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Takšen pravni pouk je vsebovala tudi citirana dokončna odločba tožene stranke z dne 13. 5. 2020.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 8.a člena ZZUSUDJZ in potrdila tožene stranke, da je bila dokončna odločba tožene stranke odpremljena 15. 5. 2020, štelo, da je bila vročitev opravljena 21. 5. 2020, to je šesti dan od odpreme odločbe. V skladu z 8.a členom ZZUSUDJZ se namreč vročanje odločb, sklepov ali drugih dokumentov, ki jih je na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku treba vročiti osebno, v upravnih zadevah, ki niso nujne, opravi z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika. Vročitev velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, če se vroča v tujino v fizični obliki pa dvajseti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe, sklepa ali drugega dokumenta ni prejel in ga je prejel kasneje.

8. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila izpodbijana dokončna odločba tožene stranke z dne 13. 5. 2020 tožniku oziroma pooblaščencem vročena v času veljavnosti začasnih ukrepov po ZZUSUDJZ. Na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov po 1. členu ZZUSUDJZ, se je tek procesnih rokov s 16. 3. 2020 prekinil. Preklic odredbe, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 77/2020, je začel veljati dne 31. 5. 2020. S 1. 6. 2020 so procesni roki začeli spet teči in so nehali veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, kar je bilo tudi objavljeno v sredstvih javnega obveščanja in je to sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno poudarilo.

9. Za obravnavano zadevo to pomeni, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 1. 6. 2020 in se je iztekel 30. 6. 2020. Tožbo vloženo 1. 7. 2020 priporočeno po pošti je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo za prepozno in je v skladu z določbo 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 72. člena ZDSS-1 kot prepozno pravilno zavrglo.

10. Zmotno je stališče pritožbe, da do vključno 1. 6. 2020 razlogi za sprejete ukrepe niso mogli prenehati in da pred 2. 6. 2020 roki niso mogli začeti teči. Za drugačno razlago ni podlage niti v predlogu ZZUSUDJZ, ki ga je Državnemu zboru predložila vlada, ki je tudi sicer pravno irelevanten za samo odločitev. Povsem pravno irelevantno za pritožbeno rešitev je tudi sklicevanje na ugotovitve predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, njegove pristojnosti in pooblastila, kakor tudi vztrajanje, da je v obravnavani zadevi začel teči rok šele 9. 6. 2020. Že iz same pritožbe jasno izhaja, da določba 6. člena ZZUSUDJZ, konkretno drugi odstavek tega člena pride v poštev, kadar se roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu. Za takšen dejanski stan pa v obravnavanem primeru zagotovo ne gre. Posledično tudi ni uporabljiva razlaga objavljena na državnem portalu Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 22. 5. 2020, za kar se zavzema pritožba.

11. Nadalje je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, ki se nanaša na pravni pouk v dokončni odločbi tožene stranke z dne 13. 5. 2020. Pravni pouk je v odločbi naveden v skladu z 2. členom ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. 3. 2020 in je torej veljal tudi v času izdaje izpodbijane odločbe.

12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu s 154. členom v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1674/2015
• VSK Sklep VII Kp 51736/2014
• sodba IV U 342/2009