VDSS Sklep Pdp 122/2021

Jedro

Rok 30 dni za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 9. 2020 nezakonita in se razveljavi, ter zahtevek za reintegracijo in reparacijo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklicuje na Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 11. 2020, ki je vezana na sklep Vlade z dne 12. 11. 2020. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da sklepi vlade niso bili uveljavljeni, kar vpliva na veljavnost sklepov iz odlokov. Trdi, da ker sklepi vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu, niso mogli začeti veljati in se niso smeli uporabljati. Po njegovem mnenju enako velja za odredbo predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 11. 2020, saj je brez materialne podlage v odlokih Vlade. Glede na navedeno meni, da ni mogoče upoštevati teka rokov ter se rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru ni iztekel. Meni, da gre za materialnopravno vprašanje. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, reintegracijo in reparacijo, na podlagi ugotovitve, da je tožnik tožbo vložil po poteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl. – ZDR-1). Ta določa, da lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.

6. Tožnik ne nasprotuje pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je bila izredna odpoved vročena 15. 10. 2020, da je rok za vložitev tožbe pričel teči 16. 10. 2020 ter da se je 30-dnevni rok iztekel v soboto 14. 11. 2020. Iz njegove pritožbe pa izhaja stališče, da se ta rok ni iztekel 16. 11. 2020. Rok 30 dni za vložitev tožbe je materialni prekluzivni rok in s potekom takega roka pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi preneha (prim. s sklepi pritožbenega sodišča Pdp 109/2019, Pdp 660/2019 in Pdp 42/2014). V primerih, ko je s posebnim zakonom določen rok za vložitev tožbe, pa stranka ta rok zamudi, je pravica izgubljena, torej je prenehala po samem zakonu. Glede na to je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v navedenem delu pravilna.

7. V pritožbi tožnik stališče, da ni zamudil 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, utemeljuje s sklicevanjem, da Odredba predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 11. 2020¹ ni veljavna, ker se opira na Odlok Vlade RS, ki ni veljaven, saj ni bil objavljen v Uradnem listu. Tudi če bi bilo to stališče pravilno, bi bila pritožba neutemeljena, saj se je rok za vložitev pritožbe glede na splošna pravila v zvezi s tekom rokov iz 62. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl. – OZ) iztekel 16. 11. 2020. Pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tedaj ni veljala posebna ureditev teka rokov zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo SARS-Cov-2 (COVID-19). Pravilno je namreč povzelo veljavno ureditev v zvezi s tekom rokov v individualnih delovnih sporih. Ne drži, da sklep Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ni bil objavljen v Uradnem listu, saj je bil objavljen 19. 11. 2020 in je začel veljati 20. 11. 2020, kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Odredba predsednika VSRS izdana o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS, ki je stopila v veljavo 16. 11. 2020.

Datum zadnje spremembe:

24.05.2021

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Psp 547/2014
• VDSS Sklep Pdp 59/2021
• VDSS Sklep Pdp 523/2021