VDSS Sklep Pdp 119/2017

Jedro

Razpis naroka za tožečo stranko ni bil zaključen (zato kasneje tudi ni bila obveščena o njegovem preklicu), ker vabilo še ni bilo odposlano, zaradi česar je potrebno šteti, da je umik tožbe prispel na sodišče pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Nastala je situacija, ki jo določa ZST-1 v točki 2312 pod točko 1, da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, taksa po tarifni številki 2311 zniža na 0,7.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za povrnitev sorazmernega dela sodne takse.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da njenemu predlogu za povrnitev sorazmernega dela za že plačane takse ugodi ter da ji povrne takso za pritožbo. Navaja, da v predmetni zadevi ni prejela vabila na narok za glavno obravnavo in sicer je bil prvi razpisan za dne 22. 12. 2016, na katerega zaradi napačnega vabila ni bila vabljena, na naroku 22. 12. 2016 pa je sodišče narok preložilo na dan 16. 2. 2017. Na naroku ni bila prisotna, tudi ni bila neopravičeno odsotna, saj ji vabilo ni bilo vročeno. Meni, da je smisel določila, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče to, da stranka oziroma tožnik umakne tožbo preden izve za narok, predvsem tudi zaradi pravne varnosti, saj stranka v postopku ne more vedeti, kdaj dejansko je sodišče razpisalo narok, ker pri tem dejanju ni prisotna in zve zanj šele, ko prejme vabilo. Namen določila je tudi namen, da tožnik umakne tožbo v izogib nepotrebnim stroškom, ki nastanejo s posameznimi ravnanji sodišča ter preprečevanje samovolje strank. Na naroku 22. 12. 2016 opravičeno ni bila prisotna, vabilo na narok pa, kot izhaja iz obrazložitve napadanega sklepa, njej sploh ni bilo odpravljeno, zaradi česar meni, da ji je potrebno vrniti sorazmerni del sodne takse zaradi umika tožbe, ker je pri izdaji napadenega sklepa prvostopno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo ter napačno ugotovilo dejansko stanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve sklepa pravilno povzema določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji) o tem, kako se določi sodna taksa za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (točka 2.3) in da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, je v točki 2312 določeno, da se taksa zniža na količnik 0,7. Sodišče prve stopnje je zahtevek za povrnitev sodne takse zaradi umika zavrnilo iz razloga, ker je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila že po razpisu naroka za glavno obravnavo. To je zaključilo na podlagi tega, ker je bil prvi narok razpisan dne 22. 12. 2016, na katerega je sodišče nepravilno vabilo tožečo stranko preko pooblaščenca, ki je imel pooblastilo le za vložitev revizije, na tem naroku je narok za glavno obravnavo preložilo na 16. 2. 2017, tožeča stranka pa je tožbo umaknila 23. 12. 2016, torej dan kasneje. Po stališču sodišča prve stopnje spor ni bil zaključen s sklepom o ustavitvi postopka po umiku tožbe, ki bi bil podan pred razpisom naroka za glavno obravnavo, zato ni podlage za odmero takse v nižjem znesku. Zakon namreč veže pravico do znižanja sodne takse na trenutek razpisa naroka in ne na morebitno vročitev vabila na narok za glavno obravnavo.

6. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Razpis naroka je urejen v 280. členu ZPP, kjer je med drugim določeno, da predsednik senata povabi na narok stranke ter priče in izvedence, za katere je odločil, da jih bo povabil na glavno obravnavo. Torej se razpis naroka sestoji tudi iz povabila stranki na narok. Razpis naroka torej ne predstavlja le tistega trenutka, ko se sodnik odloči in izda odredbo za razpis naroka, temveč mora biti vabilo o tem odpravljeno stranki. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da to ni datum vročitve vabila, mora pa biti vabilo odpravljeno s sodišča stranki. Razpis naroka se sestoji iz več opravil sodišča in sicer izdaje odredbe sodnika za razpis naroka, s katero določi datum, uro in prostor, kjer bo opravljen narok za glavno obravnavo, koga naj se vabi na takšen narok in tudi izdelave vabila na podlagi takšne odredbe ter odprave takega vabila s sodišča. Šele z zaključkom vseh teh opravil, vključno z odpravo vabila, je razpis naroka opravljen in od tega trenutka dalje šele nastopijo posledice, ki jih določa ZST-1, kadar veže pravico do vračila sodne takse na umik pred razpisom naroka. Seveda je drugačna situacija, kadar je razpis naroka razglašen na glavni obravnavi, takrat prisotnih strank sodišče na nov narok ne vabi s posebnim vabilom, temveč stranke s podpisom zapisnika potrdijo, da so seznanjene z novim datumom glavne obravnave. V takem primeru je za prisotne stranke razpis naroka končan ob razglasitvi novega datuma glavne obravnave.

7. V tem individualnem delovnem sporu pa razpis naroka za glavno obravnavo za tožečo stranko še ni bil opravljen, saj razpis ni bil zaključen, ker vabilo ni bilo poslano tožeči stranki. Iz vpogleda v spis je razvidno, da je bilo vabilo stranki na poznejši narok za glavno obravnavo, sicer izdelano dne 22. 2. 2016, vendar ni bilo odposlano, umik tožbe pa je prispel na sodišče dne 23. 12. 2016, skupaj z izjavo tožene stranke, da se z umikom tožbe strinja. Sodišče prve stopnje je istega dne izdalo sklep, da se postopek ustavi in odpravek sklepa poslalo tožeči in toženi stranki ter z isto pošiljko toženo stranko še obvestilo o preklicu naroka. Ker torej razpis naroka za tožečo stranko ni bil zaključen (zato kasneje tudi ni bila obveščena o njegovem preklicu), ker vabilo še ni bilo odposlano, je potrebno šteti, da je umik tožbe prispel na sodišče pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Zato je nastala situacija, ki jo določa ZST-1 v točki 2312 pod točko 1, da se v primeru, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo, se taksa po tarifni številki 2311 zniža na 0,7.

8. Po določbi 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je večja od predpisane, kar se je v posledici umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo zgodilo v tem primeru.

9. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, za kar je imelo podlagi v določbi 3. točke 365. člena ZPP. Pritožbeno sodišče sklepa ni moglo spremeniti, ker ni seznanjeno z načinom odmere sodne takse pred sodiščem prve stopnje za predmetni tožbeni zahtevek, ki je bil umaknjen. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o zahtevi za povrnitev sorazmernega dela že plačane sodne takse tudi po višini. Odločiti bo moralo tudi o zahtevi za povrnitev sodne takse za to pritožbo, v kolikor je bila ta plačana (tretji odstavek 36. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cpg 229/2013
• VSL sklep I Cpg 1453/2014
• VSL Sklep Cst 144/2020