VDSS Sklep Pdp 997/2016

Jedro

Sodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da mu v roku 8 dni predloži podatke o zaposlitvah v času od prenehanja delovnega razmerja dalje ter o višini prejemkov v tem obdobju. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožnica sodišču prve stopnje z dopisom predložila listine. Sodišče prve stopnje toženi stranki teh listin ni vročilo v izjavo, čeprav jih je upoštevalo pri odločitvi. Toženi stranki je s tem onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da bi se moralo opredeliti do njenih navedb, ki jih je podala na naroku za glavno obravnavo. Tožena stranka je na tem naroku sodišču prve stopnje predložila na vpogled izvirnik sporne zavarovalne police in navedla, da koda na polici potrjuje njene navedbe, da zavarovalna polica ni mogla biti ponarejena s strani druge, pri njej zaposlene osebe, ter da je iz žiga na polici razvidno, da ji jo je tožnica v nadaljnjo obravnavo predložila 7. 10. 2013. Ker se te navedbe nanašajo na odločilno dejstvo, tj. ali je tožnica toženi stranki v nadaljnjo obravnavo predložila zavarovalno polico s ponarejenim podpisom, je pritožba tožene stranke utemeljena.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (I., II., VII. in VIII. točka izreka ter ugodilni deli III., IV., V. in VI. točke izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 12. 2013 nezakonita (I. točka izreka) ter da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo 22. 12. 2013, temveč je trajalo do 30. 9. 2016, razen v obdobju od 18. 3. 2014 do 25. 4. 2014 in od 15. 6. 2014 do 14. 9. 2014 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico v roku 8 dni prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas od 23. 12. 2013 do vključno 30. 9. 2016, razen za čas zaposlitve pri drugih delodajalcih, tj. od 18. 3. 2014 do 25. 4. 2014 in od 15. 6. 2014 do 14. 9. 2014 (prvi odstavek III. točke izreka). Kar je tožnica zahtevala več (prijavo v zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ za čas zaposlitve pri drugih delodajalcih) je zavrnilo (drugi odstavek III. točke izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici v roku 8 dni za obdobji od 1. 1. 2014 do 17. 3. 2014 in od 25. 4. 2015 do 30. 9. 2016 obračunati nadomestilo plače v znesku 783,66 EUR bruto ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto zneske nadomestil plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače v plačilo, tj. od 19. v mesecu za plačo iz predhodnega meseca do plačila (prvi odstavek IV. točke izreka). Kar je tožnica zahtevala več (tj. plačilo plače od 23. 12. 2013 do 31. 12. 2013 ter za čas od 18. 3. 2014 do 25. 4. 2014 in od 15. 6. 2014 do 14. 9. 2015 ter zakonske zamudne obresti od 10. dne v mesecu za posamezni mesec) je zavrnilo (drugi odstavek IV. točke izreka). Toženi stranki je nadalje naložilo, da tožnici v roku 8 dni za obdobji od 24. 4. 2014 do 14. 6. 2014 ter od 15. 9. 2014 do 24. 4. 2015 obračuna plačo v višini 783,66 EUR bruto, zmanjšano za bruto denarna nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je tožnica prejemala od Zavoda RS za zaposlovanje (prvi odstavek V. točke izreka). Kar je tožnica iz tega naslova zahtevala več (zakonske zamudne obresti od 10. dne v mesecu za posamezni mesec) je zavrnilo (drugi odstavek V. točke izreka). Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni od prejema sodne odločbe obračunati denarno povračilo v znesku 7.836,00 EUR bruto ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek VI. točke izreka). Kar je tožnica iz naslova denarnega povračila zahtevala več (tj. razlika do 11.754,90 EUR) je zavrnilo (drugi odstavek VI. točke izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 678,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka) ter da je dolžna tožnici v roku 8 dni povrniti stroške priče A.A. v znesku 13,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VIII. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v VII. točki izreka sodbe se pritožuje tožnica iz razloga po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP, tj. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ji sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo stroškov za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje opr. št. Pd 29/2014, čeprav je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 730/2015 njeni pritožbi ugodilo, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo. Tožnica je pritožbene stroške priglasila tako v pritožbi kot tudi na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Zoper ugodilni del navedene sodbe (tj. zoper I. in II. točko izreka ter zoper prve odstavke III., IV., V. in VI. točke izreka) ter zoper odločitev o stroških postopka (VII. in VIII. točka izreka sodbe) se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, tj. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni, tako da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi vztraja pri stališču, da je tožnica tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi podala po poteku 30 dnevnega prekluzivnega roka. Obširno nasprotuje stališčem, ki jih je glede pravočasnosti vložitve tožbe zavzelo pritožbeno sodišče v sklepu opr. št. Pdp 730/2015 z dne 3. 9. 2015. Nadalje uveljavlja, da je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv, da nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe, saj je sodišče prve stopnje glede reparacije napačno navedlo posamezna obdobja. Ker sodišče prve stopnje toženi stranki pred izdajo sodbe ni predložilo v izjavo listin o tožničinih zaposlitvah v času od prenehanja delovnega razmerja do dneva izdaje sodbe ter o višini njenih prejemkov v tem času, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka ne ve, kakšen je bil zaposlitveni status tožnice v obdobju od 6. 4. 2016 do 30. 9. 2016 ter kakšne prejemke je tožnica v tem obdobju prejemala. Če je sodišče prve stopnje razpolagalo le s podatki o tožničinih prejemkih do 6. 4. 2016, bi tožnici delovno razmerje lahko priznalo le do tega dne. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje očita, da je v obrazložitev sodbe povzelo le tiste dele izpovedi strank in prič, ki so bile skladne s sprejeto odločitvijo. Uveljavlja protispisnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da za obravnavani spor ni pomembno, da je priča A.A. na zavarovalni polici v prilogi A30 prepoznala svoj podpis. V zvezi s to ugotovitvijo je po mnenju tožene stranke podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka nadalje navaja, da na originalni zavarovalni polici ni križca, čeprav je tožnica trdila, da mesta, kjer se mora stranka podpisati, označi s križcem. Tožnica je na kopiji zavarovalne police v prilogi A30 križec dodala naknadno. Sodišču prve stopnje očita, da se do teh odločilnih dejstev ni opredelilo. Tožena stranka nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da ni dokazala, da ji je sporno polico v nadaljnjo obravnavo predložila tožnica. Ta v postopku na prvi stopnji ni nasprotovala njeni navedbi, da ji je bila sporna polica predložena v obravnavo 7. 10. 2013, kar je razvidno tudi iz žiga na polici, poleg tega ta datum sovpada z datumom plačila prve premije. Tožena stranka tudi navaja, da je na originalni polici nalepljena koda, ki dokazuje, da ji je sporno zavarovalno polico v obravnavo predložila prav tožnica. Tožnica kot zavarovalna zastopnica je bila odgovorna za to, da zavarovalno polico podpiše prava oseba, te odgovornosti pa se ne more razbremeniti z navedbo, da ob podpisu police ni bila prisotna. Tožena stranka nadalje navaja, da za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je B.B. podpisala polico v prilogi A30 (sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da sta jo podpisali tako B.B. kot A.A., kar je samo s seboj v nasprotju). Zavarovalno polico v prilogi A30 je A.A. po njenem prepričanju podpisala šele takrat, ko je bil postopek izredne odpovedi že v teku (glej 35. stran prepisa zvočnega posnetka z dne 6. 4. 2016). Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo denarno povračilo v previsokem znesku, saj je stara šele 52 let, pri toženi stranki pa je bila zaposlena le 4 leta. Dejstvo, da je tožnica v manj kot treh mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi našla novo zaposlitev, po mnenju tožene stranke kaže na to, da so njene zaposlitvene možnosti dobre. Razlogi, zakaj je tožnici prenehalo delovno razmerje pri drugih delodajalcih, ne vplivajo na višino denarnega povračila v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnica po prenehanju delovnega razmerja pri drugih delodajalcih prejemala nadomestilo plače od Zavoda RS za zaposlovanje. Dejstvo, da je sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi predlagala tožnica, kaže na to, da je očitno našla novo zaposlitev. Sodišče prve stopnje bi moralo delovno razmerje tožnici priznati le do datuma zaposlitve pri drugem delodajalcu. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožnica je v dveh ločenih vlogah (z dne 25. 11. 2016 - na list. št. 247 in z dne 29. 11. 2016 - na list. št. 258) odgovorila na pritožbo tožene stranke. V odgovorih prereka pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga zavrnitev njene pritožbe. Odgovoru z dne 28. 11. 2016 prilaga Izjavo o okoliščinah podpisov na priloženih dokumentih (A46), dopis tožene stranke z dne 21. 6. 2011 (A47), blagajniški prejemek z dne 21. 12. 2011 (A48), elektronsko sporočilo z dne 13. 10. 2014 (A49), Izpis zavarovanj v RS (A50), Zavarovalno polico z dne 23. 1. 2017 (A51), zapisnik zagovora z dne 9. 12. 2013 (A52), elektronsko korespondenco z dne 2. 12. 2013 (A53) in Izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj z dne 7. 11. 2014 (A54). V odgovoru z dne 29. 11. 2016 priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo v pritožbi uveljavlja tožena stranka, ter da je pri odmeri stroškov pravdnega postopka deloma zmotno uporabilo materialno pravo.

7. O zadevi je pritožbeno sodišče že odločalo ter s sklepom opr. št. Pdp 730/2015 z dne 3. 9. 2015 (v nadaljevanju: razveljavitveni sklep) ugodilo pritožbi tožnice zoper sklep sodišča prve stopnje opr. št. Pd 29/2014 z dne 27. 3. 2015 (v nadaljevanju: sklep o zavrženju tožbe), izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno presodilo, da je tožnica tožbo v tem individualnem delovnem sporu vložila po poteku 30 dnevnega roka iz tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS št. 21/2013 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku utemeljenost tožbenega zahtevka presojalo po vsebini. Z izpodbijano sodbo je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi z dne 13. 12. 2013 ter da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč je trajalo do 30. 9. 2016, razen v obdobjih od 18. 3. 2014 do 25. 4. 2014 in od 15. 6. 2014 do 14. 9. 2014.¹ V pretežnem delu je ugodilo tudi tožbenemu zahtevku za reparacijo. Na predlog tožnice je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi in tožnici iz tega naslova prisodilo denarno povračilo v višini 10 mesečnih bruto plač. Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožena stranka.

8. Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 13. 12. 2013 po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V skladu z navedeno določbo lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, pod nadaljnjim pogojem, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 7. 2009 za nedoločen čas na delovnem mestu zavarovalni zastopnik. Tožena stranka ji je v izredni odpovedi očitala, da je ponarejeno zavarovalno polico št. ... z dne 29. 9. 2013 uporabila kot pravo in jo v dokaz sklenitve zavarovalne pogodbe med B.B. in toženo stranko predložila v nadaljnjo obravnavo toženi stranki. Z opisanim ravnanjem naj bi tožnica izpolnila vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 (Ur. l. RS, št. 55/08 in nadalj.), ki ga stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo.

9. Tožena stranka je kopijo zavarovalne police št. ... z dne 29. 9. 2013, na katero se nanašajo očitki v izpodbijani izredni odpovedi, predložila sodišču prve stopnje. V spisu se nahaja v prilogi B7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je podpis zavarovanke (B.B.) na tej zavarovalni polici sicer ponarejen, vendar pa tožena stranka po njegovi presoji ni uspela dokazati, da je tožnica za to vedela, kot tudi ne, da je toženi stranki sporno polico v nadaljnjo obravnavo predložila prav tožnica (in ne kdo drug). Iz tega razloga je zaključilo, da tožnici ni mogoče očitati kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

K pritožbi tožnice:

10. Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje priznati stroške pritožbenega postopka, ki jih je priglasila v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe. Pritožbeno sodišče je namreč njeni pritožbi s sklepom opr. št. Pdp 730/2015 z dne 3. 9. 2015 ugodilo, sklep o zavrženju tožbe razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (I. točka izreka). Ker je pritožbeno sodišče v II. točki izreka sklepa odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo, je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko o teh stroških ni odločilo v izpodbijani sodbi. Pritožba tožnice je zato utemeljena.

K pritožbi tožene stranke:

11. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je bila v postopku na prvi stopnji kršena njena pravica do izjave. Pritožbeno sodišče po vpogledu v zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 6. 4. 2016 (list. št. od 184 do 187 v spisu) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da mu v roku 8 dni predloži podatke o zaposlitvah v času od prenehanja delovnega razmerja dalje ter o višini prejemkov v tem obdobju. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožnica sodišču prve stopnje z dopisom 22. 4. 2016 predložila izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj (A40), finančno kartico izplačil s strani Zavoda RS za zaposlovanje (A41) in odločbo o zavrnitvi pravice do denarnega nadomestila (A42), z dopisom z dne 5. 5. 2016 pa še plačilne liste (A43) in povzetek obračuna dohodkov C. d. o. o. (A44). Iz podatkov spisa je razvidno, da sodišče prve stopnje toženi stranki navedenih listin ni vročilo v izjavo, čeprav jih je upoštevalo pri odločitvi (glej II., III., IV. in V točko izreka izpodbijane sodbe). Toženi stranki je s tem onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je podana s pritožbo uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Čeprav je treba pritožbi tožene stranke ugoditi že zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče v interesu hitrejše razrešitve spora v nadaljevanju odgovarja tudi na ostale pritožbene navedbe tožene stranke.

13. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri navedbah, da je tožnica tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložila po poteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, da tožena stranka izredne odpovedi tožnici ni vročila na pravilen naslov, zato ta ni bila vročena skladno z določbo četrtega odstavka 88. člena ZDR-1. Ker je tožnica tožbo v tem individualnem delovnem sporu vložila 22. 1. 2014, je bila, ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica z izredno odpovedjo seznanila (šele) 17. 1. 2014, tožba vložena pravočasno. Nasprotno pritožbeno uveljavljanje je neutemeljeno.

14. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje delovno razmerje tožnici prisoditi le do naroka za glavno obravnavo 6. 4. 2016. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločitev v zadevi sprejelo na seji senata 30. 9. 2016, v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 pa lahko sodišče, če ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito /.../, trajanje delovnega razmerja ugotovi (najdlje) do odločitve sodišča prve stopnje. Tožena stranka v pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje tožnici delovno razmerje pri toženi stranki lahko priznalo le do 18. 3. 2014, ko se je ta zaposlila pri drugem delodajalcu. Krajše zaposlitve delavca po prenehanju delovnega razmerja, ki so se končale še pred odločitvijo sodišča, namreč same po sebi ne vplivajo na datum sodne razveze pogodbe o zaposlitvi (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 148/2015 z dne 23. 2. 2016).

15. Tožena stranka v pritožbi nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje v zvezi s tem, kdo je podpisal zavarovalno polico v prilogi A30, ki jo je sodišču predložila tožnica. Kot v pritožbi priznava tudi tožena stranka, to za odločitev v zadevi niti ni bistveno. Tožena stranka je namreč tožnici v izpodbijani izredni odpovedi očitala, da ji je v nadaljnjo obravnavo predložila zavarovalno polico s ponarejenim podpisom, ki se v spisu nahaja v prilogi B7. Ker za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je zavarovalno polico v prilogi A30 podpisala B.B. ali A.A., tožena stranka v zvezi s to ugotovitvijo neutemeljeno uveljavlja absolutni bistveni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obe uveljavljani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka sta namreč podani le v primeru, če se nanašata na odločilna dejstva.

16. Tožena stranka pa sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da bi se moralo opredeliti do njenih navedb, ki jih je podala na naroku za glavno obravnavo 30. 1. 2015. Tožena stranka je na tem naroku sodišču prve stopnje predložila na vpogled izvirnik sporne zavarovalne police in navedla, da koda na polici potrjuje njene navedbe, da zavarovalna polica ni mogla biti ponarejena s strani druge pri njej zaposlene osebe, ter da je iz žiga na polici razvidno, da ji jo je tožnica v nadaljnjo obravnavo predložila 7. 10. 2013. Ker se te navedbe nanašajo na odločilno dejstvo, tj. ali je tožnica toženi stranki v nadaljnjo obravnavo predložila zavarovalno polico s ponarejenim podpisom, je pritožba tožene stranke tudi v tem delu utemeljena. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da bi moralo sodišče prve stopnje v zapisniku o naroku za glavno obravnavo z dne 30. 1. 2015 (na list. št. 99 v spisu) natančno navesti, kaj je bilo razvidno iz izvirnika zavarovalne police, saj v nasprotnem primeru, glede na to, da tožena stranka te police ni vložila v spis, pritožbenih navedb v zvezi s tem ni mogoče preizkusiti.

17. Ker sta pritožbi obeh strank utemeljeni, jima je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani del sodbe (tj. I. in II. točko izreka ter ugodilne dele III., IV., V. in VI. točke izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem sojenju odpravi ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tako da toženi stranki vroči v izjavo listine, ki jih je tožnica sodišču prve stopnje predložila z dopisoma z dne 22. 4. 2016 in 5. 5. 2016 (priloge od A40 do A44). V novem sojenju naj ugotovi, kaj je razvidno iz izvirnika zavarovalne police, ki jo je tožena stranka predložila sodišču prve stopnje na vpogled na naroku za glavno obravnavo 30. 1. 2015 in se opredeli do njenih navedb v zvezi s tem. Ob upoštevanju zgoraj opisanih stališč pritožbenega sodišča, naj ponovno odloči v tem individualnem delovnem sporu. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa pritožbe tožene stranke ugotovilo, da je prišlo do očitne pisne pomote v IV. in V. točki izreka izpodbijane sodbe, zato naj sodišče prve stopnje pri oblikovanju izreka sodbe v novem sojenju to pomoto odpravi. Ko bo ponovno odmerjalo stroške pravdnega postopka, naj tožnici prizna potrebne stroške pritožbenega postopka zoper sklep o zavrženju tožbe, ki jih je priglasila v pritožbi z dne 17. 6. 2015 (na list. št. 141 v spisu).

18. Odločitev o pravdnih stroških tega individualnega delovnega spora je odvisna od uspeha strank v postopku, zato je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi VII. in VIII. točko izreka izpodbijane sodbe.

19. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo (le) delno potrdilo, v preostalem delu pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da bi sodišče prve stopnje moralo II. točko izreka izpodbijane sodbe oblikovati tako, da bi ugotovilo obstoj delovnega razmerja v točno določenih obdobjih od datuma nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do datuma sodne razveze, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja v obdobjih, ko je bila tožnica zaposlena pri drugih delodajalcih, pa izrecno zavrniti.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1331/2010
• VDSS sodba Pdp 861/2009
• VDSS sodba Pdp 609/2014