VDSS Sklep X Pdp 965/2016

Jedro

V členu 156/5 ZJU je določeno, da mora biti reorganizaciji priložena "analiza delovnih opravil in delovnih postopkov", ne pa "analiza posameznih delovnih mest, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, da določeno delo ni potrebno, ali da ni dela za določena delovna mesta". Te besede je prvostopno sodišče povzelo iz izpovedbe priče. Sodišče prve stopnje je vsebino določila v členu 156/5 ZJU razširilo z vsebino, ki ni navedena, zaradi česar je bilo napačno uporabljeno materialno pravo.

Predlagatelj v zvezi s kršitvami usklajevalnega postopka ni podal trditev. Glede kršitev 26. člena ZJU je sodišče prve stopnje zaključke sprejelo iz izpovedi prič in s tem nedopustno vzpostavilo trditveno podlago. Nasprotna udeleženka se do te trditvene podlage ni imela možnosti opredeliti. Zato je bilo kršeno načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Storjena pa je bila tudi kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj niso bile spoštovane določbe ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu prvega odstavka I. točke izreka in v IV. točki izreka v delu odločitve o stroških nasprotne udeleženke razveljavi in v tem delu vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži na končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... z dne 16. 1. 2013 nasprotne udeleženke nezakonit (I. točka izreka). Kar je predlagatelj zahteval drugače (da se ugotovi, da je nasprotna udeleženka pri sprejemu akta kršila 156. člena Zakona o javnih uslužbencih), je zavrnilo. Zavrglo je predlog, ki se glasi:

"Nasprotna udeleženka je dolžna javne uslužbence, ki so bili na podlagi Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... z dne 16. 1. 2013 prerazporejeni na nižje vrednotena delovna mesta, razporediti na ustrezna delovna mesta, ki so primerljiva z delovnimi mesti, ki so jih uslužbencu zasedali pred sprejemom Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest št. ... z dne 16. 1. 2013 ter jim obračunati bruto razlike v plačil, odvesti pripadajoče davke in prispevke in izplačati pripadajočo neto razliko v plači z obrestmi, ki teko od zapadlosti posamezne plače dalje do plačila, pod izvršbo." (II. točka izreka).

Nasprotni udeleženki je naložilo, da je na svoje stroške dolžna v 30 dneh objaviti to sodbo (III. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del odločitve se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka (dalje: NU) zaradi vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je predlagatelj svojo premiso, da je izpodbijani Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (dalje: Akt) nezakonit, ves čas utemeljeval zgolj s trditvijo, da ni bil spoštovan 156. člen ZJU oziroma je bil kršen zato, ker naj ne bi bila izdelana analiza delovnih opravil in delovnih postopkov (peti odstavek 156. člena ZJU). Česa drugega predlagatelj ni zatrjeval ne v predlogu niti kasneje v postopku. NU se je glede na edino trditveno podlago že v odgovoru na predlog izjavila in obrazložila, da je ta analiza bila izdelana, saj jo je predlagatelj celo sam predložil predlogu. Predložena je bila tudi predhodna analiza iz leta 2011, ki je v zadnji analizi tudi izrecno omenjena. Zaradi tega je NU ves čas nasprotovala dokaznim predlogom predlagatelja z zaslišanjem prič.

NU je v postopku tudi ves čas opozarjala, da je predlagatelj zatrjevano neskladnost sistemizacije z zakonom utemeljeval le s svojim nestrinjanjem z vsebino reorganizacije, kar pa ne more biti predmet kolektivnega spora. V izpodbijani sodbi je v 6. točki obrazložitve izrecno ugotovljeno, da predlog Akta analizo delovnih opravil in delovnih postopkov vsebuje v II. točki izreka predloga na straneh 2 - 22, število ter strukturo delovnih mest za število javnih uslužbencev pa v točki III (str. 23). Hkrati je v tej točki obrazložitve ugotovljeno, da je NU za omenjeno analizo izhajala iz pregleda predpisov iz področja dela ministrstva, veljavnega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji in zlasti iz nalog, ki jih opravljajo posamezne notranje organizacijske enote in iz dokumenta analiza poslovnih procesov, reorganizacija in optimizacija ministrstva. Vsa navedena dokumentacija je objavljena in dostopna na spletni strani ministrstva in na njegovi oglasni deski.

NU je že v odgovoru na predlog pojasnila, da je bila skladno s členom 156/5 ZJU predlogu Akta priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za njeno izvedbo, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev, v kateri so izrecno in jasno obravnavana delovna mesta 31 javnih uslužbencev, ki jih predlagatelj izpostavlja (2. točka odgovora na predlog). V 9. točki pripravljalne vloge z dne 30. 5. 2016 je NU ponovno izpostavila, da je Delovno gradivo z dne 10. 12. 2012 obrazložitev reorganizacije, ki v II. točki vsebuje analizo delovnih opravil in delovnih postopkov. Kljub temu je v nasprotju z navedenim in v nasprotju z obrazložitvijo v 6. točki obrazložitve prvostopno sodišče v 7. točki obrazložitve navedlo, da niti v analizi poslovnih procesov in niti v predlogu Akta niso bila analizirana posamezna delovna mesta, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da določeno delo ni potrebno ali da ni dela za določena delovna mesta. Zaradi tega naj bi analiza delovnih opravil in delovnih postopkov ne bila ustrezna in je NU kršila peti odstavek 156. člena ZJU.

ZJU v petem odstavku 156. člena ne določa, da bi reorganizaciji morala biti priložena sporna analiza. Tudi ne določa, da bi ta analiza morala biti ustrezna oziroma ne določa, kaj je "ustrezna" analiza. Določa le, da mora biti reorganizaciji med drugim priložena analiza delovnih opravil in delovnih postopkov. Ustreznost analize je v pristojnosti predstojnika organa, ki izvede reorganizacijo, kot to velja za sam akt o notranji organizaciji in sistemizaciji, presoja sodišča v ta vprašanja pa ni dopustna. Sodišče lahko presoja le, ali je bil spoštovan predpisan postopek sprejemanja oziroma izvedbe reorganizacije, pa še to le ob ustrezni trditveni podlagi.

Ugotovitev prvostopnega sodišča v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ki je dobesedno povzeta po izpovedi priče A.A., je v nasprotju z ugotovitvami v 6. točki obrazložitve, s čimer je prišlo do kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je bila s takšno ugotovitvijo vsebini člena 156/5 ZJU pripisana vsebina, ki je v tem določilu ni, zaradi česar je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Obenem je prvostopno sodišče dokazni postopek izvajalo izven trditvene podlage, s čimer je bila storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma celo ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.

Odgovor priče A.A., da "analiza ... ni bila narejena tako, da bi bila analizirana posamezna delovna mesta ...", je bil podan v okviru vprašanj v zvezi s sodelovanjem reprezentativnega sindikata oziroma usklajevanja z njimi, kar se je nanašalo na vsebino člena 156/6 ZJU oziroma 26. člena ZJU, o čemer pa predlagatelj sploh ni podal trditvene podlage, zaradi česar je na tem naroku NU ugovarjala bistveno kršitev določb ZPP.

V 9., 10. in 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče opredeljuje o dejanskem stanju glede usklajevanja reorganizacije s sindikati v smislu 26. člena ZJU, o čemer ni bilo trditvene podlage. O tem je na zadnjem naroku izpovedovala priča A.A., s tem pa je bila nedopustno vzpostavljena trditvena podlaga, saj jo je sodišče v sodbi upoštevalo. Vendar NU do take trditvene podlage ni imela možnosti opredelitve, podajanja nasprotnih navedb in predlaganja dokazov, s čimer je bilo kršeno načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, storjena pa je bila tudi kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker niso bile spoštovane določbe 7. in 212. člena ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu.

Po drugem odstavku 214. člena ZPP velja tudi dolžnost obrazloženega prerekanja dejstev. Dejstva, ki jih stranka ne zanika oziroma jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. NU je v postopku večkrat poudarila, da je predlagatelj podal le dejstva v zvezi s kršitvijo petega odstavka 156. člena ZJU. Izrecno je izpostavila, da predlagatelj ne zatrjuje, da bi reprezentativni sindikat ne bil seznanjen z obrazloženo reorganizacijo in da bi ne bilo izvedeno usklajevanje skladno s 26. členom ZJU. Na te trditve NU predlagatelj ni odreagiral, niti ne smiselno zanikal. Zatrjeval je le, da pred reorganizacijo ni bila pripravljena analiza delovnih opravil. Prvostopno sodišče je kljub temu očitno štelo, da so taka dejstva navedena in sporna, s tem pa je bila NU odvzeta možnost izjaviti se o takih dejstvih. Ob tem je prvostopno sodišče kršilo tudi 285. člen ZPP oziroma dolžnost materialnega procesnega vodstva.

V 10. točki obrazložitve se je sodišče prve stopnje na podlagi izpovedi prič B.B. in A.A. postavilo na stališče, da NU predlagateljevih predlogov ni obravnavala in da ni šlo za obliko usklajevanja v smislu 26. členu ZJU. To določilo sploh nima take vsebine, kot mu jo je pripisalo sodišče, poleg tega pa je sodišče to stališče zavzelo mimo trditvene podlage in zato storilo že navedene kršitve določb ZPP. Enako to velja tudi za ugotovitev v 11. točki obrazložitve, češ da NU mnenja sindikata ni upoštevala, ni pisno obrazložila in poslala predlagatelju oziroma tega ni dokazala. Ista kršitev je storjena še glede ugotovitve v 12. točki obrazložitve, da NU ni dokazala, kdaj je objavila sprejeti Akt, česar predlagatelj ni nikoli zatrjeval. Med svojimi dokaznimi predlogi je sicer res predlagal, naj NU sodišču posreduje izpodbijani akt z dokazilom o datumu objave, vendar ni zatrjeval, da akt ni bil objavljen oziroma da naj bi bil zaradi tega nezakonit. Tak dokazni predlog je nesubstanciran in nepotreben.

NU predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlagateljev zahtevek v celoti zavrne in mu naloži plačilo vseh pravdnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo meni, da je izpodbijana sodba pravilna, zato naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo ter hkrati odloči o pritožbenih stroških predlagatelja, ki jih priglaša. Predlagatelj navaja, da izpodbijana sodba temelji na ugotovitvah in materialnem pravu:

- da NU ni opravila analize pred spremembo Akta, kot to zahteva člen 156/5 ZJU;

- da NU ni upoštevala mnenja reprezentativnih sindikatov in ni pisno obrazložila ter take obrazložitve dostavila sindikatom, katerih mnenje ni bilo upoštevano, s čimer je bil kršen peti odstavek 26. člena ZJU, saj NU predlagateljevih predlogov očitno ni obravnavala, temveč zgolj razlagala svoje odločitve in zatorej ni šlo za obliko usklajevanja.

Ni pa resnična trditev NU, da navedene ugotovitve ne izhajajo iz trditvene podlage in predloženih dokazov predlagatelja. Napačno je tudi pravno razlogovanje NU, češ da se sodišče v presojo "ustreznosti" analize delovnih pravil in postopkov ne bi smelo spuščati, saj takšno razumevanje člena 156/5 ZJU zagotovo ni v skladu s predpisom in bi torej NU lahko k reorganizaciji predložila kakršenkoli dokument, ki bi ga poimenovala kot obrazložitev. Nekaj podobnega je bilo tudi v tem primeru, ko se je NU šele kasneje, ko je njen Akt postal sporen, spomnila neke davne analize ali bolje rečeno študije, izdelane za neznane potrebe, preden je bil sprejet sklep vlade o tem, da je potrebno iti v reorganizacijo. Čeprav je sodišče v obrazložitvi poudarilo, da je ta analiza bila objavljena, pa ne gre spregledati pričanj, ki so zatrjevala, da ta analiza ni bila predložena sindikatu in se NU v postopku priprave in usklajevanja Akta nanjo ni sklicevala.

NU tudi sicer zelo ozko tolmači zakonske norme, kot da so same sebi namen, ne da bi se spuščali v to, kaj norma sploh hoče. Tako se je sodišče pravilno opredelilo do pričanja A.A., ki je povedala, da analize delovnih opravil in delovnih postopkov ter števila in strukture delovnih mest ni bilo oziroma je bila neustrezna, saj celo iz analize iz leta 2011 ni razvidno, zakaj so bila nekatera delovna mesta ukinjena.

Predlagatelj je tudi ves čas zatrjeval, da pravega usklajevanja sploh ni bilo, zato izjave A.A. in B.B. ni mogoče razumeti drugače, kot da vsebina iz člena 26/5 ZJU ni bila izpolnjena.

Predlagatelj trdi, da je izpodbijana sodba jasna in je obširno razlaganje NU o dolžnostih procesnega vodstva sodišča povsem nepotrebno in namenjeno zamegljevanju jasnega dejanskega stanja in povsem pravilni uporabi materialnega prava.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je prvostopno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, kršilo pa je tudi določbe pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi s 7. in 212. členom ZPP.

6. Predlagatelj je v predlogu navajal, da je bila sprememba Akta z dne 16. 1. 2013 nezakonita in zanjo ni obstajal zakoniti razlog. Predlagal je ugotovitev, da je NU pri sprejemu Akta kršila 156. člen ZJU.

V vlogi z dne 5. 5. 2016 je predlagatelj svoje trditve iz predloga konkretiziral in navedel, da je v tem sporu bistveno vprašanje, ali so bili za spremembo sistemizacije podani pogoji ali ne. V zvezi s tem je trdil, da je bila sprememba izvršena zgolj formalno, za njen sprejem pa ni bil podan niti eden od zakonsko predvidenih pogojev, določenih v 156. členu ZJU. Tako ni bila izdelana analiza poslovnih procesov, reorganizacija in optimizacija ministrstva C. (kar je NU predložila odgovoru na predlog), prav tako NU ni upoštevala bistvenih sestavin, kot ji to nalaga peti odstavek 156. člena ZJU. Predložena analiza ne vsebuje analize konkretnih delovnih opravil in delovnih postopkov pri NU, prav tako ne nobenih konkretnih delovnih mest niti novih delovnih mest in opravil, ki naj bi se po reorganizaciji izvajala. Ponovno se izrecno sklicuje na člen 156/5 ZJU, po katerem mora biti reorganizaciji priložena obrazložitev, ki vsebuje:

- cilje reorganizacije,

- razloge za izvedbo reorganizacije,

- analizo delovnih opravil in delovnih postopkov,

- število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev.

Predlagatelj izrecno izpostavlja, da analiza delovnih opravil in postopkov nikoli in nikdar ni bila izdelana.

V vlogi z dne 6. 7. 2016 je predlagatelj ponovno vztrajal pri kršitvi člena 156/5 ZJU, ker naj bi Akt moral biti utemeljen na realni vsebinski podlagi in zato mora biti reorganizaciji priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev. V tej vlogi pa predlagatelj še navaja, da so bile pri sprejemanju Akta kršene tudi določbe:

- 27. člena Zakona o državni upravi in na njem temelječa Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, ki mora urediti skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest;

- 41. člena ZJU, ki zahteva skupna izhodišča za sistemizacijo v organih državne uprave;

- 78. člena ZJU, ki določa, da se uradniška delovna mesta in strokovno tehnična delovna mesta razvrščajo glede na zahtevnost delovnega mesta;

- posledično s kršitvijo 78. člena je bil kršen tudi 79. člen ZJU, ki določa pogoje za delovna mesta.

Predvsem pa je Akt posegel v položaje uradnikov, ki so zasedali delovna mesta, ki jih je ta akt ukinil, s tem pa je bilo poseženo v njihove pridobljene pravice, urejene v členu 80, 81 in 82 ZJU. Glede na način, kako se je pristopilo k izvedbi izpodbijanega Akta, pa je jasno, da je bil pri njegovi pripravi kršen tudi 158. člen ZJU.

Predlagatelj priznava, da mu je poznana Analiza poslovnih procesov, reorganizacija in optimizacija ministrstva C. in leta 2011. Vendar si ni mogel predstavljati, da je izvedeno reorganizacijo z izpodbijanim aktom NU utemeljevala na tem gradivu. To gradivo namreč ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev, ki jih za reorganizacijo postavljajo predpisi in Uredba. NU se tudi sicer vse do te pravde ni sklicevala na to analizo, ampak le na sklepe Vlade RS z dne 29. 3. 2012, ki so zasledovali javno finančne zahteve po racionalizaciji stroškov dela. Izpodbijani Akt in analiza sta tudi časovno tako odmaknjena, da med njima ni najti nobene povezave.

Predlagatelj se sklicuje na izpovedbe prič (predlaga zaslišanje D.D. in E.E.), podane v individualnih delovnih sporih, iz katerih bo mogoče ugotoviti naslednja dejstva:

- da je do spremembe sistemizacije prišlo povsem brez kakršnekoli analize delovnih mest (E.E.);

- da med zahtevnostjo del in posameznimi delovnimi mesti, ki so bila na novo oblikovana, ni nobene realne povezave. Tako se na primer na sedaj svetovalskem delovnem mestu (prej vrednoteno kot podsekretarsko) sedaj opravljajo enake ali celo obsežnejše naloge (D.D.)

Na prvem naroku za glavno obravnavo sta bili stranki opozorjeni na dolžnost podaje vseh odločilnih dejstev in dokazov (člen 286/1 ZPP) in predlagatelj je izrecno navedel, da bo priča D.D. pričal o tem:

- da ni bilo nobenega razloga za spreminjanje sistemizacije;

- da je sporna sistemizacija določena dela bistveno razvrednotila in podvrednotila, pri tem pa se obseg in zahtevnost nista zmanjšala, celo povečala.

7. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve zapisalo ugotovitev, da so v Analizi poslovnih procesov, reorganizacija in optimizacija ministrstva C. (B1) analizirani poslovni procesi ter podani predlogi za optimizacijo dela in stroškov. V predlogu Akta (A1) so opredeljeni posamični direktorati s sektorji in njihove nove organizacijske strukture. Niti v Analizi niti v predlogu Akta niso analizirana posamezna delovna mesta, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da določeno delo ni potrebno ali da ni dela za določena delovna mesta (izpoved priče A.A.). Zato analiza delovnih opravil in delovnih postopkov ni bila ustrezna, NU pa je kršila člen 156/5 ZJU.

Istočasno pa je prvostopno sodišče v 6. točki obrazložitve ugotovilo:

- da so v predlogu Akta z dne 10. 12. 2012 pod točko I navedeni cilji in razlogi za izvedbo reorganizacije;

- da so pod točko III navedeni število in struktura delovnih mest ter število javnih uslužbencev;

- da je v II. točki navedena analiza delovnih opravil in delovnih postopkov.

Pritožba utemeljeno opozarja, da je v členu 156/5 ZJU določeno, da mora biti reorganizaciji priložena "analiza delovnih opravil in delovnih postopkov", ne pa "analiza posameznih delovnih mest, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, da določeno delo ni potrebno ali da ni dela za določena delovna mesta". Te besede je prvostopno sodišče povzelo iz izpovedbe priče A.A. Glede na vsebino v 6. in 7. točki obrazložitve ne gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker razlogi sodbe niso med seboj v nasprotju. Res pa je prvostopno sodišče vsebino določila v členu 156/5 ZJU razširilo z vsebino, ki je tam ni, zaradi česar je bilo napačno uporabljeno materialno pravo.

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi z usklajevalnim postopkom s sindikatom zaključilo, da je NU storila naslednje kršitve (10. in 11. točka obrazložitve):

- NU predlogov sindikata (predlagatelja) ni obravnavala, temveč je zgolj razlagala svoje odločitve, kar pa ne pomeni usklajevanja v smislu člena 26/5 ZJU, ker se odklonilno mnenje sindikata ni vsebinsko obravnavalo;

- ker NU z mnenjem sindikata ni soglašala, bi morala razloge, zaradi katerih mnenja ni upoštevala, pisno obrazložiti in poslati sindikatu (člen 26/5 ZJU). Da je NU ravnala tako, ni dokazala. Zato je bil Akt sprejet v nasprotju s 26. členom ZJU in je nezakonit.

Naveden zaključek je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi izpovedb prič B.B. in A.A.

Pritožba utemeljeno opozarja, da predlagatelj v zvezi s kršitvami usklajevalnega postopka ni podal nobenih trditev. Glede kršitev 26. člena ZJU je prvostopno sodišče zaključke sprejelo iz izpovedi navedenih prič in s tem nedopustno vzpostavilo trditveno podlago. NU se do take trditvene podlage ni imela možnosti opredeliti. Zato je bilo kršeno načelo kontradiktornosti oziroma pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Storjena pa je bila tudi kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj niso bile spoštovane določbe ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede kršitev postopka sprejemanja Akta in s tem povezanim usklajevanjem s sindikatom, kot je določeno v členu 156/6 in členu 26 ZJU, predlagatelj dejansko ni podal nobene trditvene podlage. Predlagana priča A.A., za katero je bil dokazni predlog podan najprej v predlogu in kasneje še v pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2016, je bila predlagana za dokazovanje dejstva, da analiza delovnih opravil pri NU ni bila izdelana in da ni bilo zakonskih pogojev za spremembo sistemizacije. Priča B.B. (dokazni predlog v vlogi z dne 5. 5. 2016) je bil predlagan iz razloga dokazovanja enako kot A.A.

Resnična je tudi pritožbena navedba, da je NU v odgovoru na predlog izrecno izpostavila, da je izpolnila svoje obveznosti iz člena 156/6 ZJU. Ob tem je bila postavljena tudi trditev, da predlagatelj v tem delu ne zatrjuje nobenih kršitev zakona. Te trditve predlagatelj ni nikjer prerekal in nanje ni z ničemer reagiral.

9. Prvostopno sodišče je v 12. točki obrazložitve ugotovilo tudi, da je NU kršila 5. člen Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 58/2003 in nasl.), ker ni dokazala, kdaj je objavila Akt, navkljub dokaznemu predlogu predlagatelja.

Pritožba tudi v tem delu utemeljeno zatrjuje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave RS. Pravilna je navedba NU, da predlagatelj ni nikoli trdil, da Akt ni zakonit, ker naj ne bi bil objavljen in se to dejstvo sploh ni izpostavljalo kot sporno. Predlagatelj je v I. točki predloga res predlagal, naj NU predloži Akt z dokazilom o datumu objave, vendar pa ni zatrjeval, da je Akt nezakonit, ker naj ne bi bil objavljen. Zato je NU tak dokaz utemeljeno štela za nesubstanciranega in nepotrebnega.

Pritožbeno sodišče poleg tega še ugotavlja, da je navedeni zaključek prvostopnega sodišča tudi materialnopravno zmoten. Tudi če bi se izkazalo, da Akt res ni bil objavljen, to še ne pomeni, da je nezakonit. Posledica neobjave vpliva na začetek njegove veljavnosti oziroma na njegovo učinkovanje.

10. Ker je NU s pritožbo uspela, je materialnopravno zmotna tudi odločitev o njenih stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (IV. točka izreka), ko je bila uporabljena določba drugega odstavka 154. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi NU in sodbo razveljavilo tudi v tem delu, o čemer bo moralo prvostopno sodišče v novem sojenju ponovno odločiti.

11. Pritožbeno sodišče se o ostalih pritožbenih navedbah ne izjasnjuje, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot je v tem sklepu obrazloženo, je skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo v novo sojenje.

13. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje odpravi očitane kršitve in ugotovljene kršitve pravdnega postopka, nato pa skladno s trditveno podlago in na podlagi izvedenih predlaganih dokazov o zadevi ponovno odloči.

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

21.08.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep X Pdp 474/2011
• VDSS Sklep X Pdp 620/2020
• VDSS Sodba in sklep X Pdp 380/2019