<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba, Psp 339/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PSP.339.2010
Evidenčna številka:VDS0005983
Datum odločbe:30.09.2010
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:odmera pokojnine - dokončna odločba - nova dejstva

Jedro

Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe, predstavlja novo dejansko stanje. Kasnejša sprememba dejanskega stanja pa lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 17. 4. 2009 in sklep št. ... z dne 14. 10. 2008. Tožencu je naložilo, da izda novo odločbo o odmeri pokojnine v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti odmerjene stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je odločba št. ... z dne 9. 7. 2001, s katero je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine, postala pravnomočna. Odločba vsebuje pravnomočno izračunano pokojninsko osnovo. V vseh dosedanjih postopkih vštevnost plač v pokojninsko osnovo ni predstavljala samostojne upravne zadeve, da bi lahko o njej odločal toženec, zato tudi ne more biti del izreka pri priznanju pravice do pokojnine. Očitek sodišča, da toženec še ni odločil o dolgovanem delu plač in da odločbi iz leta 2001 in iz leta 2006 še nista postali pravnomočni v obsegu dohodka, ki se lahko upošteva za izračun pokojninske osnove, je pravno zmoten. Ker je bila pokojninska osnova pravnomočno ugotovljena, bi bilo v odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V konkretnem primeru tožnik ni vložil nobenega izrednega pravnega sredstva, temveč je uveljavljal ponovno odmero predčasne pokojnine v rednem upravnem postopku. Ker gre za materialno pravnomočno odločbo, je v konkretnem primeru izkazan dejanski stan iz 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.). Za ponovno odmero pokojnine tudi ni nobene materialnopravne podlage niti v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 in nasl.) niti v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl.). ZPIZ/92 je sicer v 3. odstavku 185. člena določal, da se naknadno ugotovljena plača, ki se v skladu z zakonom upošteva za izračun pokojninske osnove, lahko uživalcu pokojnine upošteva za novo odmero uveljavljene pokojnine. Takšne izrecne določbe pa ZPIZ-1 ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je naložilo tožencu, da opravi ponovno odmero pokojnine, nepravilno uporabilo materialno pravo. Ker odločitev sodišča ni pravilna, je sodišče prve stopnje tudi nepravilno odločilo o povrnitvi stroškov postopka. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 17. 4. 2009 v zvezi s prvostopenjskim sklepom št. ... z dne 14. 10. 2008, s katerim je toženec zahtevo tožnika za ponovno odmero predčasne pokojnine na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel. Postavil se je na stališče, da je bilo o tožnikovem zahtevku za priznanje pravice do predčasne pokojnine že pravnomočno odločeno z odločbo št. ... z dne 9. 7. 2001 ter da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek za ponoven izračun predčasne pokojnine z upoštevanjem naknadno plačanih prispevkov, ni spremenilo.

Tožnik uveljavlja, da se mu predčasna pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem naknadno plačanih prispevkov z dne 18. 12. 2006 v višini takratnih 77.403,67 SIT in 44.195,00 SIT in dne 29. 3. 2007 v višini 132,39 EUR in 75,59 EUR. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se pokojnina ne odmeri od zneska plačanih prispevkov. Skladno s 1. odstavkom 39. člena se pokojnina odmeri od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Skladno s 4. odstavkom istega člena se za izračun pokojninske osnove po tem zakonu vzamejo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke in prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijane dokončne odločbe toženca, je tožnik z delodajalcem S.L.L. vodil sodni spor, ki se je končal s sodbo opr. št. II Pd 280/2002 z dne 18. 12. 2006, po kateri mu je delodajalec moral izplačati za čas od 1998 do 1999 po končani prisilni poravnavi dne 18. 12. 2006 še zneske takratnih 77.403,67 SIT in 44.195,00 SIT. Dne 29. 3. 2007 pa še razliko dolgovanih prispevkov iz naslova dolgovanih plač v znesku 132,39 EUR in 75,59 EUR. Bistveno za odločitev v zadevi je torej, ali bi moral toženec o naknadnih izplačilih odločiti po vsebini, namesto da je zadevo zavrgel ob sklicevanju na 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, kjer je določeno, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni stvari že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V sporni zadevi je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine, torej je bilo nedvomno o pravici pravnomočno odločeno. Kot to izhaja iz pravne literature (dr. Vilko Androjna, Upravni postopek in upravni spor, Ljubljana 1985) zaradi pravne varnosti materialno pravnomočne odločbe praviloma ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti (načelo varstva pridobljenih pravic), ne glede na to, ali bi šlo za nepravilno ali nezakonito odločbo. Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP za zavrženje zahteve je torej odločilno, ali gre za isto dejansko stanje, ali pa je že po izdaji pravnomočne odločbe nastalo novo dejansko stanje, o katerem toženec še ni odločil. Kasnejša sprememba dejanskega stanja lahko vpliva le na rešitev stvari v novem postopku (že citirani avtor, stran 226). V izreku pravnomočne odločbe z dne 9. 7. 2001, s katero je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine je tudi odločeno o znesku pokojnine, do katere je upravičen od 19. 6. 2001 dalje. Enako izhaja tudi iz odločbe z dne 26. 6. 2006. Novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji omenjene odločbe, predstavlja torej novo dejansko stanje, ki lahko vpliva na sam znesek (višino priznane pokojnine). ZPIZ/92 je imel glede nove odmere pokojnine v primeru naknadno izplačane ali ugotovljene plače posebno določbo (3. odstavek 185. člena ZPIZ/92), po kateri se je uživalcu pokojnine naknadno izplačana ali ugotovljena plača lahko upoštevala za novo odmero že uveljavljene pokojnine. Na podlagi novih dejstev je bilo možno dokončno odločbo razveljaviti ali spremeniti tudi na podlagi takoimenovane neprave obnove postopka po 270. členu ZPIZ/92. ZPIZ-1 teh določb nima, kar pa nikakor ne pomeni, da v primeru, ko nastanejo neka nova dejstva, ne bi bilo možno vložiti novega zahtevka. Pravnomočnost se torej tudi po stališču pritožbenega sodišča ne razteza na nova dejstva, ki so nastala že po izdaji pravnomočne odločbe toženca in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi tudi pravilno upoštevalo določbo 1. alineje 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Toženec namreč zadeve ni obravnaval po vsebini, temveč jo je iz formalnih razlogov zavrgel. Glede na nejasen zahtevek bo moral toženec najprej ugotoviti, kaj je bilo tožniku dejansko izplačano (ali plača ali prispevki od že izplačanih plač) ter nato v primeru, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, ponovno odmeriti pokojnino. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku ter odpravilo odločbi toženca, je utemeljeno, po načelu uspeha v postopku odločilo tudi o stroških postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZPIZ-1 člen 39. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxMTg0