<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS sodba U 2429/2002

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Varstvo ustavnih pravic
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2003:U.2429.2002
Evidenčna številka:UL0000106
Datum odločbe:22.01.2003
Področje:volitve
Institut:pritožba - varstvo volilne pravice

Jedro

Pravni interes je bistvena predpostavka in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga sproža, izboljša svoj pravni položaj. Iz predloženih volilnih listov pa izhaja, da tožnik v pritožbi z dne 28. 11. 2002 ne izkazuje pravnega interesa, ne trdi namreč, da bi bila prizadeta njegova pasivna volilna pravica oziroma, da je Lista za razvoj mesta in naselij v KS Krško prizadeta pri razdelitvi mandatov na ravni občine.

 

Izrek

Pritožba se zavrne.

 

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila pritožbo Liste za razvoj mesta in naselij v KS Krško glede razdelitve mandatov v Občinskem svetu Občine Krško, katero je v imenu liste vložil predstavnik liste AA. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da tožnik v svoji pritožbi zatrjuje, da ni dovoljeno vrstnega reda najvišjih d'Hondtovih količnikov, kot so izračunani na podlagi 2. odstavka 16. člena Zakona o lokalnih volitvah, za določanje vrstnega reda razdelitve mandatov na podlagi preostanka glasov spreminjati tako, da se za istoimenske liste odšteje toliko najvišjih količnikov, kolikor so dobile neposrednih mandatov na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah. Tožnik tudi zatrjuje, da sprememb 92. člena Zakona o volitvah v državni zbor ni mogoče uporabiti pri volitvah v občinske svete, če pa se jih kljub temu uporablja, pa bi bilo potrebno uporabiti tudi določbe tega zakona, ki se nanašajo na neposredne mandate, za katerih podeljevanje pa te zahtevajo uporabo tako imenovanega Droopovega količnika. Tožena stranka se sklicuje na 1. in 4. člen Zakona o lokalnih volitvah. Ta zakon ureja način podeljevanja neposrednih mandatov v svojem 15. členu, za podeljevanje neposrednih mandatov pa zato ni mogoče uporabiti določb Zakona o volitvah v državni zbor niti določb ustavnega zakona, ki se nanašajo zgolj na ta zakon. Drugače pa je v primeru določanja vrstnega reda, na podlagi katerega se opravi delitev mandatov na podlagi preostanka glasov kot je to v določeno v 16. in 17. členu ter 1. odstavku 18. člena Zakona o lokalnih volitvah. Tu ni urejeno vprašanje vrstnega reda podeljevanja teh mandatov, zato je potrebno v tem delu uporabiti določbe zadnjega stavka 4. odstavka 92. člena Zakona o volitvah v državni zbor. Pri tem je to določbo potrebno razumeti v smislu zgoraj citiranega ustavnega zakona, ki je s ciljem večjega upoštevanja volje volivcev v 3. alinei 2. točke posegel prav v navedeni člen Zakona o volitvah v državni zbor. Zaradi zadostitve navedeni določbi ustavnega zakona je potrebno pri določanju vrstnega reda za podeljevanje mandatov na preostanke glasov uporabiti zaporedje d'Hondtovih količnikov, pri katerem se za istoimenske liste črta toliko najvišjih količnikov, kolikor so istoimenske liste že dobile neposrednih mandatov. Razlog za takšno odločitev, ki jo je na svoji 40. seji dne 21. 9. 2000 sprejela tudi Republiška volilna komisija in uporabila pri izvedbi zadnjih volitev v državni zbor, gre iskati v tem, da so pri izračunu d'Hondtovih količnikov upoštevani vsi glasovi oddani za istoimenske liste, torej tudi tisti, ki so bili že "porabljeni" za podelitev neposrednih mandatov. Zaradi tega je potrebno izmed tako izračunanih količnikov za istoimenske liste izločiti toliko najvišjih količnikov, kolikor so te dobile neposrednih mandatov, ker ti najvišji količniki smiselno ustrezajo že podeljenim neposrednim mandatom. Na ta način se za vrstni red podeljevanja mandatov na podlagi preostanka glasov uporablja zaporedje, ki je najbližje dejanski volji volivcev in zato tudi hkrati v skladu z določbami ustavnega zakona. Tožena stranka navaja, da je občinska volilna komisija pri svojem delu uporabila pravilen postopek za podeljevanje mandatov.

V svoji pritožbi tožnik navaja, da se z odločitvijo tožene stranke ne strinja, ker je bil napačno uporabljen Zakon o lokalnih volitvah in Zakon o volitvah v državni zbor. Navaja, da je pri delitvi mandatov na ravni občine treba uporabiti določbe zadnjega stavka 4. odstavka 92. člena Zakona o volitvah v državni zbor, prav tako pa določbo drugega stavka 1. odstavka 93. člena tega zakona in še navaja, da zaporedja največjih količnikov izračunanih po d'Hondtovem sistemu, kot je opredeljeno v 92. členu Zakona o volitvah v državni zbor, ni dopustno korigirati z izločanjem najvišjih količnikov zaradi mandatov podeljenih na osnovi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah, saj 17. člen govori le o tem kako se podelijo mandati iz ostanka glasov na ravni občine. Nadalje navaja, da za črtanje najvišjih količnikov, kolikor so istoimenske liste že dobile neposredne mandate, ni najti opore v obeh zakonih, niti v določbah ustavnih zakonov. Drugačno tolmačenje je pravno nevzdržno in nedopustno, saj tolmačenja različnih volilnih komisij ne morejo zapolniti morebitnih pravnih praznin. Nadalje navaja, da v kolikor je občinska volilna komisija pri razdelitvi mandatov uporabila z ustavnim zakonom spremenjene določbe 92. in 93. člena, bi morala vsekakor uporabiti tudi spremenjen način določanja neposrednih mandatov kot to določa spremenjen 90. člen Zakona o volitvah v državni zbor. V kolikor bi bile upoštevane pritožbene navedbe, bi bili neposredni mandati na občinski svet podeljeni drugače. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se podeli mandate iz ostanka glasov za občinski svet brez spremembe zaporedja najvišjih količnikov oziroma brez da bi bili izločeni najvišji količniki za mandate podeljene istoimenskim listam in da se pri razdelitvi neposrednih mandatov upošteva 90. člen Zakona o volitvah v državni zbor in na novo določi neposredne mandate za občinski svet oziroma podrejeno, da se napadeni sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje občinski volilni komisiji oziroma toženi stranki.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik vlaga pritožbo na podlagi 1. odstavka 101. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02, v nadaljevanju: ZLV). Ta zakon v oddelku Varstvo volilne pravice določa pravna sredstva in postopke, ki so namenjeni varstvu zakonitosti in odpravljanju nepravilnosti v volilnih postopkih. Vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic v teh postopkih, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da je odločitev občinskega sveta oziroma sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic v volilnem postopku, ker bi mu morebitna ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez odločitve občinskega sveta oziroma sodišča ne bi bilo. Pravni interes je torej bistvena predpostavka in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga sproža, izboljša svoj pravni položaj.

Iz predloženih volilnih spisov pa izhaja, da tožnik v pritožbi z dne 28. 11. 2002 ne izkazuje pravnega interesa, ne trdi namreč, da bi bila prizadeta njegova pasivna volilna pravica oziroma, da je Lista za razvoj mesta in naselij v KS Krško prizadeta pri razdelitvi mandatov na ravni občine. V tej pritožbi pa tudi ne trdi in ne izkazuje uspeha na volitvah in ne trdi v čem naj bi bila lista prizadeta oziroma v čem vidi tožeča stranka svoj pravni interes, da v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Ker tožeča stranka že v pritožbi z dne 28. 11. 2002 tega ni navedla in tudi iz podatkov upravnega spisa in poročila o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Krško (Uradni list RS, št. 101/02) to ne izhaja, bi morala tožena stranka pritožbo tožnika z dne 28. 11. 2002 zavreči. Tožena stranka je pritožbo z dne 28. 11. 2002 sicer zavrnila, vendar po presoji sodišča to ni vplivalo na pravilnost njene odločitve.

Tožeča stranka pa tudi v pritožbi ne navaja, ne trdi in ne izkazuje v čem je njen pravni interes oziroma interes liste. Iz pritožbe pa tudi ne izhaja trditev, da bi ji morebitna ugodna rešitev zagotavljala izboljšanje njenega pravnega položaja v zvezi z varstvom volilne pravice oziroma v zvezi z izvolitvijo članov občinskega sveta z liste, ki jo zastopa.

Sodišče je pritožbo zato zavrnilo na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ki se primerno uporablja na podlagi 2. odstavka 109. člena ZLV.

 


Zveza:

ZLV člen 101, 101/1, 101, 101/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2009

Opombe:

P2RvYy02MDc4MA==