UPRS Sodba IV U 63/2020-6

Jedro

Tožnikov dohodek bi se lahko zmanjšal za obveznost iz naslova preživnine, ne glede na to, ali je znesek plačan prostovoljno ali je odtegnjen tožniku na podlagi sklepa o izvršbi, vendar se preživnina v relevantnem obdobju ni plačevala, zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore v zvezi z upoštevanjem preživninske obveznosti.

Obremenitev plače s kreditnimi obveznosti (tudi odtegljaji na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi in tudi ne stroški, ki jih ima prosilec z lastnim preživljanjem), v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso, ne vpliva na višino dohodka prosilca za BPP, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja t. i. subjektivnega (finančnega) pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 384/2020 z dne 30. 4. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. Bpp 384/2020 z dne 30. 4. 2020 odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A. zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla, da je prosilec 2. 3. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z nepravdno zadevo glede predodelitve otrok opr. št. III N 250/2019, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je pojasnila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša od 1. julija 2019 dalje 402,18 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne sme presegati 804,36 EUR (8. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). Pojasnila je, da tožnik živi sam in je oče dveh otrok, ki v trenutku odločanja o predmetni prošnji ne bivata pri prosilcu, slednjemu pa je s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, št. IV P 246/2018 z dne 13. 5. 2019, naložena obveznost plačila preživnine za sinova, v skupni mesečni višini 220,00 EUR,. Prosilec je zaposlen in je v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo prošnje prejel plačo v povprečnem mesečnem znesku 953,62 EUR. Navedeni povprečni mesečni dohodek prosilca ni možno znižati v višini določene preživnine, ker preživnine prosilec kot preživninski zavezanec v obdobju treh mesecev pred mesecev vložitve prošnje za dodelitev BPP ni plačal (Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah s sklepom št. I 25/2020 z dne 14. 4. 2020 zavrnilo prosilčev ugovor zoper Sklep o dovolitvi izvršbe istega sodišča).

2. Tožena stranka je tako ugotovila, da prosilec prejema mesečni dohodek v višini 953,62 EUR in presega z zakonom določen cenzus. Iz tega razloga tožena stranka ni odločala o tem, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti sicer izpolnjen kumulativno, ampak je tožnikovo prošnjo za BPP kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, tožnik pa zatrjuje tudi, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v ustavno zagotovljene človekove pravice do sodnega varstva in pravnega sredstva ter načelo pravne in socialne države.

4. Tožnik v tožbi navaja, da bi tožena stranka pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP morala upoštevati, da je za preživljanje otrok dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 220,00 EUR, kar bi tožena stranka morala upoštevati in je njeno stališče, da bi preživnino bilo mogoče upoštevati zgolj, če bi tožnik preživnino v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje dejansko plačal, nepravilno. Navaja tudi, da je v mesecu februarju 2020 tožnika doletela izvršba zaradi izterjave preživnine po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah in zavarovanje po sklepu o predhodni odredbi, s čimer so bila tožniku denarna sredstva na transakcijskem računu v višini izterjane preživnine zarubljena in tožnik z zarubljenimi denarnimi sredstvi od izdaje sklepa o izvršbi dalje ni mogel več razpolagati. Tožnik namreč preživnino plačuje potom prisilne izvršitve sklepa o izvršbi. V navedeni izvršilni posledici rubeža denarnih sredstev je bilo tožniku nato z njegovega transakcijskega računa 16. 3. 2020 odtegnjenih 585,64 EUR predhodno zarubljenih denarnih sredstev in dne 17. 4. 2020 ponovno 508,64 EUR.

5. Glede na navedeno bi morala tožena stranka po tožbenem stališču upoštevati tožnikovo mesečno določeno preživninsko obveznost v višini 220,00 EUR, ki jo je tožnik dolžan izpolnjevati in katera se je pričela v breme tožnikovih denarnih sredstev neposredno realizirati v mesecu februarju 2020 z izdajo sklepa o izvršbi in sklepa o predhodni odredbi.

6. Po tožbenem stališču izpodbijana odločba tudi nima odločilnih dejstev glede tožnikovih treh kreditnih obveznosti, ki jih je tožnik konkretno zatrjeval in izkazoval v prošnji za dodelitev BPP, pri čemer bi tožena stranka po mnenju tožnika le-ta morala upoštevati pri presoji upravičenosti do BPP. Iz tega razloga je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka.

7. Končno pa tožnik prereka tudi izračun njegovega povprečnega dohodka iz naslova prejete plače, ki ga izpodbijana odločba v 10. točki obrazložitve posplošeno določa v višini 953,62 EUR. Pri tem tožena stranka ni obrazložila, na kakšen način je bil ta znesek izračunan in sploh ni jasno, ali izpodbijana odločba upošteva neto ali bruto znesek. Tožena stranka namreč morebitnih bruto zneskov plač ne bi smela upoštevati, prav tako ne prejemkov iz naslova prehrane in prevoza na delo. Prav tako tožnik ni predložil plačilne liste za mesec februar 2020, zato je še toliko bolj negotovo, kako je tožena stranka izračunala znesek plač za mesec december 2019 in januar ter februar 2020. Tožnik pri tem opozarja tudi na odločbo št. Bpp 373/2020 z dne 29. 4. 2020, ki jo tožnik prav tako izpodbija v upravnem sporu, pri kateri je drugačen izračun zneska povprečnega tožnikovega dohodka, ki znaša 956,09 EUR, kar še dodatno potrjuje dvom v pravilnost obračuna.

8. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči, da je tožnik upravičen do zaprošene BPP, toženi stranki pa naloži povrnitev tožnikovih stroškov tega postopka. Kot dokaz predlaga lastno zaslišanje in branje listinskih dokazov.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, ker je tožnik v zadnjih treh mesecih pred mesecev vložitve vloge prejel povprečno plačo v višini, ki presega z zakonom določen cenzus 804,36 EUR. Tožnik takšni ugotovitvi nasprotuje in zatrjuje, da bi morala tožena stranka pri višini ugotovljenega dohodka upoštevati določeno preživninsko obveznost, prav tako pa izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na tožnikove kreditne obveznosti in način izračuna višine povprečnega tožnikovega dohodka.

12. Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja, katerega izpolnitev je v predmetni zadevi sporna, 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Višino minimalnega dohodka določa ZSVarPre, in sicer znaša minimalni dohodek od 1. 7. 2019 dalje 402,18 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne sme presegati 804,36 EUR.

13. Na podlagi določbe prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Kot določa prvi odstavek 20. člena ZSVarPre, se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 13. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) pa se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za plačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova. Enako določbo o zmanjšanju lastnega dohodka vsebuje tudi ZSVarPre (14. člen), da se od lastnega dohodka odšteje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

14. Sodišče kot nesporno ugotavlja, da je tožnik vložil predmetno prošnjo za dodelitev BPP dne 2. 3. 2020, in da ga je v skladu z 10. členom ZUPJS šteti kot samsko osebo, sporno pa je ali je tožena stranka pravilno upoštevala podatek, da tožnik preživnine v mesecih december 2019, januar 2020 in februar 2020 ni plačal, kljub temu, da mu je bila slednja predhodno zarubljena že v mesecu februarju in s sredstvi ni mogel razpolagati.

15. Ob upoštevanju zgoraj navedenega sodišče tožniku pojasnjuje, da je ob nespornem podatku, da je vlogo za dodelitev BPP vložil 2. 3. 2020 in podatku, da so bila sredstva za plačilo preživnine v višini 220,00 EUR s tožnikovega TRR dejansko odtegnjena 16. 3. 2020 (znesek 585,64 EUR) in ponovno dne 17. 4. 2020 (znesek 585,64 EUR) tožena stranka po presoji sodišča pravilno uporabila podatek o tožnikovih dohodkih za mesece od decembra 2019 do vključno februarja 2020, kar predstavlja obdobje 3 mesecev pred mesecev vložitve prošnje. V tem obdobju namreč tožnik ni plačal nobenega zneska preživnine, kar tožnik potrjuje tudi v tožbi. Sodišče tožniku pojasnjuje tudi, da bi se tožnikov dohodek lahko zmanjšal za obveznost iz naslova preživnine, ne glede na to, ali je znesek plačan prostovoljno ali je odtegnjen tožniku na podlagi sklepa o izvršbi, vendar se, kot rečeno, preživnina v relevantnem obdobju ni plačevala. Dejstvo, da so bila tožniku sredstva na TRR predhodno zarubljena že v mesecu februarju in z njimi ni mogel razpolagati, pa ne pomeni (dejanskega) plačila preživnine in posledično obveznosti uporabe določbe 13. člena ZUPJS, na podlagi katere se mesečni dohodek prosilca lahko zniža za znesek plačila preživnine. Iz tega razloga sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore v zvezi z upoštevanjem preživninske obveznosti.

16. Sodišče, enako kot je to storilo že v sodbi IV U 62/2020-6 z dne 20. 8. 2020, zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na zatrjevano bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi jo zagrešila tožena stranka s tem, da ni ustrezno obrazložila izpodbijane odločitve v delu obremenitve tožnikove plače s kreditnimi obveznostmi. Res je tožnik že v prošnji za dodelitev BPP navedel, da poleg tekočih mesečnih stroškov odplačuje tudi več kreditov in da se tožena stranka do takšnih tožnikovih navedb v prošnji za dodelitev BPP v izpodbijani odločbi ni opredelila, vendar izpodbijana odločba zaradi izostanka tega dela obrazložitve ni nezakonita in nepravilna. Obremenitev plače s kreditnimi obveznosti (tudi odtegljaji na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi in tudi ne stroški, ki jih ima prosilec z lastnim preživljanjem), v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso, ne vpliva na višino dohodka prosilca za BPP, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja t. i. subjektivnega (finančnega) pogoja za dodelitev BPP.

17. Po presoji sodišča pa je utemeljen tožbeni ugovor, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razviden izračun povprečnega mesečnega zneska plače za obdobje od december 2019 do vključno februar 2020, ker je naveden zgolj znesek 953,62 EUR, kot povprečna mesečna višina dohodka, kar ne zadostuje standardu obrazloženosti odločbe, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Po presoji sodišča tako tožnik utemeljeno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja način izračuna spornega zneska, niti podatek, katere postavke pridobljenih plačilnih list so bile pri tem izračunu upoštevane, gre pa za podatek., ki je po presoji sodišča bistev za ugotovitev, ali tožnik izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Iz navedenega razloga ima izpodbijana odločba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora navedeni organ ugotovljeno kršitev odpraviti in ponovno odločiti o predmetni prošnji za dodelitev BPP, pri tem pa svojo odločitev ustrezno obrazložiti.

18. Sodišče je v obravnavanem primeru skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

19. Ker je tožnik s tožbo uspel, je bilo treba odločiti tudi o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov. Stroške za tožbo, ki jih je tožnik priglasil, je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Toženka jih je tožniku dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Datum zadnje spremembe:

25.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 62/2020-6
• UPRS Sodba IV U 162/2020-8
• UPRS Sodba IV U 125/2021-7