UPRS Sodba II U 158/2021-10

Jedro

Tožena stranka ni obrazložila, kako je do izračunanega povprečnega dohodka na družinskega člana prišla, prav tako je razloge, kaj je upoštevala pri izračunu in kaj ne, navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti razlogov, ki morajo biti navedeni v obrazložitvi upravne odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 737/2021 z dne 9. 6. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), in sicer za izredna pravna sredstva v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 455/2019.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da ni izpolnjen materialni pogoj za dodelitev BPP, saj znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je odločilen za dodelitev BPP 804,36 EUR, med tem ko znaša mesečni povprečni dohodek prosilke 810,70 EUR in tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – v nadaljevanju ZBPP in drugi odstavek 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSvarPre v zvezi s 14. členom ZBPP).

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo v tem upravnem sporu, v katerem smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, saj je bila prošnja za BPP zavrnjena zaradi napačnega izračuna dohodkov na družinskega člana, ki znaša le 639,26 EUR. Organ za BPP ni pravilno upošteval prejemkov člana družine A.A., saj je upošteval tudi prisilne omejitve razpolaganja z njegovimi dohodki. Dvakratnik minimalne plače po sklepu Vlade za leto 2021 znaša 736,50 EUR, skupni dohodek na družinskega člana pa tako ne dosega višine minimalne plače. Po njenem izračunu znaša dohodek na družinskega člana 555,54 EUR, saj znaša pokojnina za mesec marec 2.021.191,78 EUR minus odbitki po 3. točki 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), s katerimi dejansko ne more razpolagati, tako da ji za preživetje ostane 569,04 EUR plus njena pokojnina 420,00 EUR, kar skupaj znaša 1.111,04 EUR, deljeno z dva je 555,54 EUR.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Navaja, da tako tožnica, kot tudi njen mož prejemata pokojnino, pri čemer iz uradnih evidenc FURS-a izhaja, da prejema mož prosilke pokonino v višin 1.191,78 EUR mesečno. Tožena stranka dodatka za pomoč in postrežbo ni upoštevala kot dohodka tožnice oz. njenega družinskega člana, ker gre za neobdavčljiv dohodek, od katerega se ne plačujejo davki in prispevki. Prav tako pri višini dohodka ni upoštevala sodne prepovedi in premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja upoštevajo zgolj neto prejemki, ki jih prejema prosilec za brezplačno pravno pomoč in njegovi družinski člani, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne ali sodne oz. davčne prepovedi ipd. Tožničin mož tako prejema pokojnino v znesku 1.191,78 EUR, tožnica pa 419,15 EUR, kar je prejemala do zaključka lanskega leta, z dvigom pokojnin v letošnjem letu pa dejansko prejema 429,62 EUR mesečno. Tožnica v tožbi prav tako napačno navaja, da je cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči dvakratnik minimalne plače. Cenzus na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP je dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 8. 2019 znaša 402,18 EUR.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

7. V skladu s prvim odstavkom 14. člena se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se poleg vlagatelja, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

8. ZBPP torej upravičenost do dodelitve BPP veže na materialni položaj prosilca (prvi odstavek 13. člena ZBPP) in kot prag postavlja mesečni povprečni dohodek na člana prosilčeve družine, ki ne sme presegati višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine pa se ugotavlja po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je ZSVarPre, ki v 20. členu določa, da se pri izračunu višine letnega dohodka upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

9. V skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP v postopku odločanja o vprašanjih brezplačne pravne pomoči, v primeru kadar ZBPP ne določa drugače, pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, to pa je Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Za pošten postopek pa je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, v kolikor je akt v upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave RS).

10. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v svoji odločbi navedla zgolj podatek o tem, da je tožnica v zadnjih treh mesecih prejela iz naslova pokojnin znesek 1.288,86 EUR, njen mož pa znesek 3.575,34 EUR, ter da znaša zakonski znesek minimalnega dohodka 804,36 EUR, ugotovljeni dohodek prosilke in njenega družinskega člana pa je povprečno na družinskega člana znašal 810,70 EUR. Tožena stranka pa ni obrazložila, kako je do izračunanega zneska 810,70 EUR prišla, prav tako je razloge, kaj je upoštevala pri izračunu in kaj ne (med drugim polne zneske pokojnin skupaj z odtegljaji), navedla šele v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti razlogov, ki morajo biti navedeni v obrazložitvi upravne odločbe. S tem je bila storjena po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, saj izpodbijana odločba ni obrazložena in se je posledično ne da preizkusiti.

11. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka odločbo izdala po tem, ko je iz določenih evidenc prejela podatke o premoženjskem stanju tožnice in njenega družinskega člana A.A., predvsem je odločitev utemeljila na izpiskih FURS-a o prejetih pokojninah tožnice in A.A. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti, in ki so bili odločilni za sprejeto odločitev, je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, zato je njeno prošnjo zavrnila.

12. Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o listinah, ki jih je vzel za podlago svoje odločitve (torej o zaključkih dokazovanja) izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati¹, oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenih dejanskim stanjem, ki se nanaša na zavrnitev njene vloge, ker dohodki presegajo zakonski prag, seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. To izhaja tudi iz sedaj že ustaljene upravnosodne prakse.² Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imela možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu, čeprav bi jo morala imeti.

13. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

14. Ker tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, je podana po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka tudi iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

15. Zaradi storjenih bistvenih kršitev pravil postopka je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo le-ta moral tožnici določiti primeren rok, da se izjasni o postopku dokazovanja tožene stranke, nato pa bo morala ponovno odločiti o prošnji za brezplačno pravno pomoč tožnice in odločbo ustrezno obrazložiti.

16. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

-------------------------------
¹ Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287.
² Tako sodbe UPRS II U 167/2021 z dne 13. 7. 2021, I U 180/2019-6 z dne 13. 2. 2019, I U 1784/2019-9 z dne 25. 10. 2018, I U 2430/2018-6 z dne 19. 12. 2018, II U 229/2018-7 z dne 12. 9. 2018, I U 1734/2011 z dne 8. 11. 2011, I U 1892/2019-11 z dne 28. 1. 2020, II U 300/2019-9 z dne 3. 7. 2019, I U 2056/2018 z dne 22. 11. 2018 in druge.

Datum zadnje spremembe:

25.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 386/2021-8
• Sodba U 1175/94-9
• UPRS Sodba II U 134/2021-12