UPRS Sklep IV U 121/2020-6

Jedro

Tožeča stranka pomanjkljivosti tožbe ni odpravila in tožbe ni podpisala, torej je tožba ostala nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Ker ni bila vložena tožba, ki je sposobna za obravnavanje, pač pa nepopolna vloga, ki ima navedene različne vlagatelje in ki je brez podpisa, zato ni mogoče ugotoviti, kdo jo je vložil, taksna obveznost ni nastala.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je v tem upravnem sporu dne 12. 10. 2020 prejelo tožbo, s katero tožeča stranka sodišču predlaga, da se sklep o zavržbi pravice do subvencije tožene stranke z dne 8. 9. 2020 razveljavi in da se tožeči stranki prizna pravica do subvencije. V tožbi je kot tožeča stranka navedena A. trgovina d.o.o., K. 150, K., na koncu tožbe, kot predstavnik vlagatelja pa je naveden „B.B., računovodja“.

2. V okviru predhodnega preizkusa tožbe je bilo ugotovljeno, da tožba ni popolna, saj ni podpisana.

3. Skladno s 105. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je obvezna sestavina vsake vloge, ki se vloži pri sodišču, tudi podpis stranke. Z vlogo po tem zakonu je med drugim mišljena tudi tožba. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

4. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 tožečo stranko dne 14. 10. 2020 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema poziva odpravi pomanjkljivosti tožbe in jo opozorilo, da bo tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene, izpodbijani upravni akt pa ni ničen. Pomanjkljivost se lahko odpravi bodisi na način, da tožeča stranka sodišču posreduje dva izvoda lastnoročno podpisane tožbe ali tožbo podpiše na sodišču, pri čemer lahko tožbo podpiše zakoniti zastopnik ali pa pooblaščenec tožeče stranke. Vendar pa je skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Zato je potrebno, v kolikor nastopa B.B. kot pooblaščenec tožeče stranke, sodišču predložiti tudi dokazilo, da ima opravljen pravniški državni izpit.

5. Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je tožeča stranka poziv prejela dne 15. 10. 2020. Rok za popravo tožbe se je tako iztekel 30. 10. 2020. Tožeča stranka v postavljenem petnajstdnevnem roku, pa tudi do izdaje tega sklepa, pomanjkljivosti tožbe ni odpravila in tožbe ni podpisala.

6. Tožba je torej nepopolna, izpodbijani akt pa tudi ni ničen, zato je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

7. Sodišče o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ki je vsebovan v tožbi, ni odločalo, saj glede na to, da ni bila vložena tožba, ki je v skladu s 30. členom ZUS-1 sposobna za obravnavanje, pač pa nepopolna vloga, ki je brez podpisa in zato ni mogoče ugotoviti, kdo jo je vložil, taksna obveznost ni nastala (primerjaj sklep VSM I Cp 1041/2011).

8. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku poročevalcu kot predsedniku senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

24.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 735/2011
• UPRS Sklep IV U 101/2017-10
• VSM Sklep I Cp 609/2018