UPRS Sodba IV U 154/2019-16

Jedro

Ustrezno razlikovanje med inšpekcijskim upravnim in inšpekcijskim prekrškovnim postopkom je pomembno tudi zato, da se uporabi pravilni procesni predpis, različna pa je tudi vrsta sodnega varstva, ki je zagotovljena zoper akte inšpektorjev, in ki jo v prvem primeru nudi Upravno sodišče v upravnem sporu, v drugem primeru pa sodišče splošne pristojnosti.

Ker je bila v obravnavanem primeru izdana odločba, s katero je prvostopenjski organ tožnikoma odredil odstranitev vseh naprav za odvajanje meteornih vod in odplak iz lastnega zemljišča, tako da vode ne bodo več odvajane na in v cestno telo javne občinske ceste, odločitev pa utemeljil z ugotovitvijo, da je bila kršena določba 5. člena ZCes-1, sodišče ugotavlja, da je bila izdana odločba v "upravnem" inšpekcijskem postopku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, št. 0611-143/2018 z dne 7. 1. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ, Mestna občina Celje, Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, je z izpodbijano odločbo odločil, da se A.A. in B.A., stanujoča ..., C., izreka obveznost odstranitve vseh naprav za odvajanje meteornih vod in odplak iz lastnega zemljišča, parc. št. ... v k.o. ..., za potrebe stanovanjskega objekta ... tako, da vode ne bodo več odvajane na in v cestno telo javne občinske ceste, z oznako JP ... (odsek Železno - mimo Korel) (1. točka izreka); določen je bil rok za izvedbo ukrepov iz 1. točke izreka, do 30. 4. 2019 (2. točka izreka); določeno, da mora inšpekcijski zavezanec o izvršitvi del iz 1. točke izreka te odločbe pisno obvestiti inšpektorico o izvršitvi izrečenega ukrepa (3. točka izreka); če inšpekcijski zavezanec ne bo izpolnil 1. in 2. točke tega izreka bo zoper njega uveden postopek izvršbe nedenarne obveznosti s prisilitvijo - uporabljen bo prislini ukrep denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR (4. točka izreka) in odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je ob rekonstrukciji javne občinske ceste JP ..., zaradi posedka, v letu 2018, bil v cestnem telesu javne ceste del individualne infrastrukture - črne plastične kanalizacijske cevi, dolžine cca 8 metrov, poškodovan in odstranjen, voda - odplaka pa, na zahtevo A.A., speljana v novo mehko drenažno plastično cev. Posledica posega je zamakanje cestnega telesa in spodaj ležečega kmetijskega zemljišča parc. št. ... k.o. ..., v lasti D.D..

3. Ugotovljeno je bilo tudi, da A.A. nima pridobljenega dovoljenja Občine Žalec za vgradnjo individualne komunalne infrastrukture za odvajanje meteornih vod in odplak za potrebe individualne stanovanjske hiše ... v območje javne občinske ceste. Iz gradbenega dovoljenja za individualno stanovanjsko hišo ..., št. 35102-488/93-04/HV z dne 9. 10. 1996 in spremembi, št. 35102-224/01-0333 z dne 22. 5. 2001, oba akta izdana pri UE Žalec, je razvidno, da bi odpadne meteorne vode in odplake morale biti po predčiščenju ponikane na lastnem zemljišču, pripadajočem stanovanjski hiši ..., na parceli, št. ... v k.o. ... . V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ povzel stališče strokovne službe Občine Žalec v zvezi s posegom na odseku ceste JP ..., med dokazno gradivo uvrstil fotografije z dne 16. 12. 2018 in navedel pravne podlage za odločitev.

4. Drugostopenjski organ, Župan Občine Žalec, je pritožbo inšpekcijskih zavezancev zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnil in ugotovil, da pritožba ni utemeljena. Določba prvega odstavka 5. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in 1. točka drugega odstavka tega člena prepoveduje na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine. V nasprotju s 5. členom ZCes-1, je bilo za potrebe stanovanjske hiše ..., C., ki je v lasti inšpekcijskih zavezancev, izvedeno odvajanje meteornih voda in odplak na in v cestno telo javne občinske ceste, in sicer po individualni komunalni infrastrukturi za odvajanje meteorne vode in odplak, v območju kategorizirane javne ceste z oznako JP ..., odsek Železno mimo Korel. Iz prikaza snemanja kanalizacije ne izhaja, da je bilo odvajanje meteornih voda urejeno v skladu s predpisi. Zavrnil je trditev pritožnika, da naj bi bila kanalizacijska cev poškodovana in odstranjena ob rekonstrukciji posedka v letu 2018 s strani Občine Žalec. Cesta se je na tem odseku več let udirala in pogrezala, vendar ni nihče opozoril, tudi pritožnika ne, da je na tem delu zemljišča obstoječa zasebna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda z območja pritožnikov. Po izvedbi sanacije s strani občine se cesta sicer ne pogreza več, je pa ob večjih nalivih opaziti pojav vdiranja velikih količin padavinskih in fekalnih voda na zasebnem zemljišču D.-jevih, iz izvirov pod cesto, ki niso posledica odvodnjavanja vode. Predstavnik občine je na terenu ugotovil, da gre za podzemni tok odpadnih voda iz zasebne kanalizacije v lasti pritožnikov, ki ni neprepustna, pod višje ležečim robom ceste, ki je pred tem zamakala cestno telo ter povzročila cestni udor, zato trditev pritožnikov, da pred sanacijo ceste ni bilo nobenih vdorov na zemljišče, ne drži. Prav tako ob sanaciji ceste ni prišlo do protipravnega ravnanja s strani Občine Žalec, saj je bila rekonstrukcija potrebna prav zaradi pogrezanje ceste, kot posledice nepravilno urejene kanalizacije v lasti pritožnikov.

5. Zavrnil je tudi pritožbeni ugovor, da je odvajanje meteornih voda skladno z gradbenim dovoljenjem in urejeno od leta 2002 z dovoljenjem takratnih lastnikov zemljišč in takratnega upravljavca ceste KS Galicija. Na zemljišču v lasti Občine Žalec namreč ni vpisane nobene služnosti za gradnjo in vzdrževanje zasebne kanalizacije v lasti pritožnikov. Na podlagi izvedenih ogledov na terenu dne 6. 12. 2018 in 18. 12. 2018, je bilo ugotovljeno tudi, da zahtevani ukrepi prvostopenjskega organa niso bili izvedeni. Zgrajene kanalizacijo pritožnika nista odstranila z varovalnega pasu ceste in s tem nista zagotovila ustreznega čiščenja in ponikanja odvečnih voda na svojem zemljišču.

6. Pritožnika sta predlagala tudi odlog izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in kot razlog navedla vložitev pravnega sredstva zoper izdano odločbo in nepopravljivo škodo, ki bi nastala z sanacijo ukrepa. Drugostopenjski organ je pojasnil, da je dolžan o predlogu odločati prvostopenjski organ.

7. Tožeča stranka v vloženi tožbi uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter posledično zmotno uporabo 5. člen ZCes-1 ter 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Zatrjuje, da ne škoduje cesti, ne ogroža in ne zmanjšuje varnosti prometa na njej, niti da na in v cestno telo javne ceste ne odvaja meteorne vode in odplak iz lastnega zemljišča, parc. št. ... k.o. ..., kot to zmotno ugotavlja inšpekcijski organ.

8. Ugotovitev dejanskega stanja iz odločbe ne izhaja, niti odločba nima razlogov o tem, da je bila varnost prometa zmanjšana ali ogrožena ali je bilo cesti škodovano. Zato odločba nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih, ki izhajajo iz 1. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1, na katero je prvostopenjski organ oprl odločbo, niti ni obrazložil zmanjšanja ali oviranja prometa, niti škodovanja cesti.

9. Ker je odločba neobrazložena, je ni mogoče preizkusiti in je podan obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. To kršitev je tožeča stranka uveljavljala že s pritožbo z dne 4. 2. 2019, nanjo pa drugostopenjski organ ni odgovoril.

10. Ni sporno, da je prihajalo do vdiranja meteorne in fekalne vode na zemljišče latnika D., zmotna pa je ugotovitev, da naj bi bilo zamakanje posledica nepravilno izvedene kanalizacije. Tožeča stranka je že v pritožbi zatrjevala, da je zmoten in v nasprotju z dejanskim stanjem zaključek, da je za potrebe individualne stanovanjske hiše ... izvedeno odvajanje meteornih voda na in v cestno telo javne občinske ceste. Kot izhaja iz risbe „Prikaz snemanja kanalizacije“, je odvajanje speljano po hribu navzdol in nato ob javni cesti (med točkama RJ2 in RJ1) ter nato pod javno cesto. Odvajanje je bilo speljano izključno v za to namenjenih kanalizacijskih ceveh. Odvajanje meteornih vod in odplak torej ni bilo izvedeno na in v cestno telo javne občinske ceste. O tem, da je odvajanje bilo izvedeno v ceveh, se je prepričal tudi E.E. z Občine Žalec, ob priliki ogleda, cevi pa so razvidne tudi iz fotografije 1. Obstoj črne plastične kanalizacijske cevi priznava tudi organ prve stopnje.

11. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, v čem bi kanalizacijska cev škodovala cesti in ogrožala promet, saj je namenjena zadrževanju voda in odplak, poleg tega je bila izvedena ob cesti in pod cesto in ni posegla v cestno telo in je zato bila izvedena skladno s citiranim 5. členom ZCes-1.

12. Organ druge stopnje je sledil ugotovitvi prvostopenjskega organa, da kanalizacija tožeče stranke ni neprepustna, poleg tega pa navaja, da naj bi celo že pred sanacijo ceste prišlo do udorov ceste, prav zaradi sporne kanalizacije, kar ne drži in o tem naj se tožnika tudi zaslišita. Tudi, če se je cesta udirala, se ni zaradi kanalizacije v lastni tožnikov in to ni bil vzrok za sanacijo. Za to ne obstajajo nobeni dokazi.

13. Tožnika navajata, da je prvostopenjski organ sicer pravilno ugotovil, da je bil del črne kanalizacijskih cevi v lasti tožeče stranke poškodovan in odstranjen ob rekonstrukciji posedka v letu 2018, ni pa navedel, da je bil naročnik rekonstrukcije Občina Žalec, izvajalec pa družba, ki je delala po njenem naročilu. Posledično je ostalo dejansko stanje o tem, kdo je povzročil škodo cestnemu telesu in ogrožal promet, nepopolno ugotovljeno. To nista bila tožnika, ampak nosi odgovornost za ogrožanje cestnega telesa Občina Žalec, ki odgovarja za svojega izvajalca, torej tožena stranka. Iz navedenega sledi, da ni podan dejanski stan iz odločbe 1. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1, saj je v cestno telo posegla in ogrozila promet Občina Žalec, po svojem izvajalcu.

14. Kot je sicer pravilno ugotovil prvostopenjski organ v nadaljevanju, je posledica, zamakanje, nastalo zaradi sanacije (zamenjave) poškodovane kanalizacijske cevi z drenažno cevjo, kar je prav tako izvedel izvajalec, Občina Žalec. Stanje je videl E.E., predstavnik Občine Žalec. O teh dejstvih odločba nima nobenih razlogov, zato je ni mogoče preizkusiti.

15. Pritožnika sta izjavi priložila tudi fotografije, o katerih se organ prve stopnje ni izrekel. Drenažne cevi so, kot je splošno znano, prepustne, zato je tudi prišlo do zamakanja. Tudi snemanje je pokazalo, da gre za počeno cev - vboklino na spodnji strani cevi, po dolžini. Takšna poškodba je lahko nastala le ob izvajanju gradbenih del. Organ druge stopnje na te pritožbene navedbe ni odgovoril, zato obstoji bistvena kršitev določb postopka, ker gre za pomembna dejstva glede prepustnosti kanalizacijskih cevi, ki lahko vplivajo na pojav zamakanja.

16. Tožnika sta že v pritožbi navedla, da je bilo odvajanje meteornih vod skladno z gradbenim dovoljenjem iz leta 2002, z dovoljenjem takratnih lastnikov zemljišč in takratnega upravljavca ceste KS Galicija, tako da se je cev speljala po hribu navzdol in pod sporno cesto, mimo njive na parceli last D.D. (izjava 7. 11. 2018), vendar te izjave organ prve stopnje ni povzel. Glede na to, da je bil upravljavec cest krajevna skupnost, tožnika nista potrebovala soglasja Občine Žalec. V ta namen predlagata v dokazne namene zaslišanje tožnikov in predsednika Krajevne skupnostni ..., F.F.. Dejstvo, da tožnika nimata vknjižene služnostne pravice, za zadevo ni pomembno. Tožnika v tožbi predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in predlagata povrnitev stroškov upravnega postopka.

17. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K točki I izreka:

18. Tožba je utemeljena.

19. V obravnavani zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa, utemeljen z določbo 5. člena ZCes-1 (prepovedi ogrožanja uporabe javne ceste) in 112. člena ZCes-1 (opravljanje inšpekcijskega nadzora), 23. in 47. člena Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Žalec, ob uporabi 207. člena ZUP ter določbe 32. člena ZIN. Izreku inšpekcijskega ukrepa tožeča stranka nasprotuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter procesnih kršitev, predvsem določbe 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

20. Na podlagi listin upravnega spisa, št. 0611-143/2016, ki izkazujejo, da se v cestno telo javne občinske ceste, z oznako JP ... (odsek Železno - mimo Korel) odvajajo meteorne vode in odplake iz zemljišča, parc. št. ... v k.o. ..., v lasti tožnikov, pravno podlago za presojo sporne zadeve predstavlja določba 5. člena ZCes-1 (prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste), ki v prvem odstavku določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej in v 1. točki drugega odstavka izrecno prepoveduje na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine. Ker je v določbi sedmega odstavka 5. člena ZCes-1 določeno, da se z globo 1.000 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim, četrtim ali šestim odstavkom tega člena, je kršitev zgoraj navedene določbe opredeljena (tudi) kot prekršek.

21. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v primeru ugotovljenih kršitev iz 5. člena ZCes-1, na podlagi 112. člena istega zakona (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva), stvarno pristojen za ukrepanje.

22. Sodišče, enako, kot je to pojasnilo že v sodbi št. IV U 178/2016-13 z dne 2. 10. 2018, opozarja, da je inšpekcijski postopek primarno upravni postopek, prekrškovni pa postane v primeru, ko je neko dejanje opredeljeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija, kar v navedeni zadevi ni predmet obravnave. ZCes-1 v določbi 115. člena (vodenje inšpekcijskega postopka) izrecno določa, da se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.

23. Ob upoštevanju določbe 115. člena ZCes-1, sodišče zato opozarja na določbo 32. člena ZIN, ki je določba materialnopravne narave in ki ne glede na poimenovanje te določbe "ukrepi inšpektorjev" v bistvu določa pristojnosti v postopku inšpekcijskega nadzora. Gre za določbo, ki jo je v uvodu izpodbijane odločbe, kot podlago za odločanje navedel tudi prvostopenjski organ. Določa namreč, da če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, ima pravico in dolžnost izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, naznaniti kaznivo dejanje ali podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov in odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

24. Sodišče pojasnjuje, da je osnovni namen prekrškovnega ukrepa kazen, cilj inšpekcijskega "upravnega" postopanja pa zagotoviti spoštovanje predpisov za naprej. Ustrezno razlikovanje med inšpekcijskim upravnim in inšpekcijskim prekrškovnim postopkom je pomembno tudi zato, da se uporabi pravilni procesni predpis, različna pa je tudi vrsta sodnega varstva, ki je zagotovljena zoper akte inšpektorjev, in ki jo v prvem primeru nudi Upravno sodišče v upravnem sporu, v drugem primeru pa sodišče splošne pristojnosti.

25. Sodišče uvodoma ugotavlja, da v obravnavani zadevi iz listin predloženega upravnega spisa izhaja, da je prvostopenjski organ, medobčinski inšpektorat, dne 9. 7. 2018, prejel dopis A.A. (inšpekcijskega zavezanca) z naslovom „Sanacija poškodovanih cevi“, s katerim je vlagatelj medobčinski inšpektorat opozoril na poškodbo odtočnih cevi, odvoda meteornih in odpadnih voda, zgrajenih z gradbenim dovoljenjem iz leta 2002, ob priliki sanacije javne ceste v letu 2017. O vložitvi navedene vloge z dne 9. 7. 2018, je uradna oseba prvostopenjskega organa, z dopisom z dne 9. 8. 2018, obvestila Občino Žalec, iz katerega izhaja med drugim izhaja tudi, da je stranki podala ustno priporočilo, da odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih voda uredi skladno s projektom gradbenega dovoljenja in razmisli o nadomestitvi obstoječe greznice z MKČN in rabo prečiščenih vod za zalivanje lastnih zelenih površin. Iz navedenega dopisa Občini Žalec (elektronsko sporočilo) izhaja tudi, da je uradna oseba stranko seznanila z določbami 5. člena ZCes-1 in da postopka uradna oseba naprej ni nadaljevala.

26. Nadalje iz listin upravnega spisa, izhaja (speto in označeno, skupaj z listinami navedenimi v prejšnji točki, kot listovna številka 1), da je uradna oseba pridobila katastrski posnetek spornega zemljišča in podatek o vloženi prijavi D.O., z dne 15. 10. 2018, iz katere izhaja, da imata A.A., ..., in G.G., ..., izvedeno odvajanje odpadnih komunalnih in meteornih vod po ceveh nad občinsko cesto, v obcestni betonski jašek (ob parc. št. ... k.o. ...) in po ceveh pod cesto, na kmetijsko zemljišče parc. št. ... k.o. ..., ki je zaradi tega zamočvirjeno in onesnaženo.

27. V nadaljevanju (listovna številka 2 upravnega spisa) je razvidno, da je prvostopenjski organ 16. 10. 2018 tožnikoma posredoval dopis, „Obvestilo stranki v inšpekcijskem postopku“, v katerem je prvostopenjski organ tožnika seznanil z nedovoljeno rabo dela cestnega sveta javne ceste, opisal nastalo škodo na cestnem svetu ter škodo na zemljišču parc. št. ... k.o. ... ter tožnikoma izrekel ukrep odstranitev vseh naprav za odvajanje lastnih meteornih vod in odplak. Dne 7. 1. 2019 sta tožnika prvostopenjskemu organu poslala dopis, v katerem sta ugovarjala dejstvom navedenim v obvestilu v inšpekcijskem postopku z dne 16. 10. 2018. Med drugim sta pojasnila, da je odvajanje odpadnih in meteornih voda od leta 2002 urejeno z gradbenim dovoljenjem, ter z dovoljenjem takratnih lastnikov zemljišč in upravljavca ceste, Krajevne skupnosti ..., s cevjo speljano na drugo stran zemljišča cca 50m nižje, v manjši naravni kanal, izjavi pa sta stranki priložili fotografije poškodovanih cevi ter Poročilo snemanja kanalizacije, št. PSK099-18, izvajalec Z. d.o.o.. Listine upravnega spisa izkazujejo tudi, da je prej navedeno dokumentacijo, skupaj z izjavo obeh strank, prvostopenjski organ posredoval Občini Žalec, ki je v odgovoru (elektronsko sporočilo), navedla, da kanalizacije ob občinski cesti ne bi smelo biti in da gre za nelegalno zgrajeno kanalizacijo, kar ne morejo spremeniti posnetki kanalizacije oziroma njenih poškodb s kamero.

28. Prav tako iz listin upravnega spisa izhaja, da je prvostopenjski organ tožnikoma posredoval 26. 11. 2018 vabilo, da se 18. 12. 2018 ob 12.00 uri zglasijo na ogled na terenu z namenom preveritve stanja izvedenih ukrepov po obvestilu inšpekcije, št. 0611-143/2018 z dne 16. 10. 2018. Iz tega vabila izhaja tudi opozorilo, da se kot stranki v postopku vabilu morata odzvati in tudi opozorilo pod katerimi pogoji je navzočnost na ogledu mogoče opravičiti. V nadaljevanju iz listin upravnega spisa izhaja tudi podatek, da je bil 18. 12. 2018 izveden ogled na kraju samem in napisan zapisnik o inšpekcijskem pregledu, zaradi „preveritve stanja po obvestilu inšpekcije z dne 16. 10. 2018 in izjave zavezancev z dne 7. 11. 2018“.

29. Ker je bila v obravnavanem primeru izdana odločba, s katero je prvostopenjski organ tožnikoma odredil odstranitev vseh naprav za odvajanje meteornih vod in odplak iz lastnega zemljišča, parc. št. ... v k.o. ..., za potrebe stanovanjskega objekta ... tako, da vode ne bodo več odvajane na in v cestno telo javne občinske ceste, z oznako JP ... (odsek Železno - mimo Korel), odločitev pa utemeljil z ugotovitvijo, da je bila kršena določba 5. člena ZCes-1, sodišče ugotavlja, da je bila izdana odločba v "upravnem" inšpekcijskem postopku, torej je za ta postopek treba uporabiti pravila določena v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN), glede postopkovnih vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, pa na podlagi 3. člena ZIN določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker ZIN posebnih določb, ki bi se nanašale na izvedbo inšpekcijskega postopka nima, v tem postopku veljajo vsa temeljna načela ZUP, tudi načelo materialne resnice, ki v postopku zahteva ugotovitev resničnega dejanskega stanja (ugotovljenega s stopnjo gotovosti) in v ta namen ugotovitev vseh dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev.

30. Izpodbijana odločitev temelji na povzetku ugotovitev, pridobljenih v postopku, ki se je sodeč po listinah predloženega upravnega spisa vodil kot prekrškovni postopek, katerega zakonitosti sodišče v obravnavani zadevi ne presoja in nadaljnji ugotovitvi, da zahtevanih ukrepov inšpektorice za vzpostavitev zakonitega stanja v prej navedenem postopku inšpekcijska zavezanca nista izvedla, zato se inšpekcijski postopek nadaljuje z izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče na podlagi upravnemu spisu priloženih listin sklepa, da se navedena ugotovitev, torej očitek „neizvedbe odrejenih ukrepov inšpektorice“, lahko nanaša samo na ukrepe izrečene v pisanju „Obvestilo stranki v inšpekcijskem postopku“ z dne 16. 10. 2018, v katerem je prvostopenjski organ tožnika obvestil, da je bila ugotovljena nedovoljena raba dela cestnega sveta javne ceste, kategorizirane občinske ceste, ki poteka po parc. št. ..., v k.o. ..., z oznako JP ... (odsek Železno – mimo Korel).

31. Iz obvestila izhaja tudi, da sta bila tožnika, kot lastnika zemljišča, obveščena, da se na navedeno občinsko cesto odvajajo meteorne vode in odplake na in v cestno telo javne ceste, pod cesto pa se iztekajo na površino kmetijskega zemljišča parc. št. ... k.o. ... . Prav tako iz obvestila izhaja opozorilo na vsebino določbe 5. člena ZCes-1 ter pojasnilo, da lahko inšpektor v skladu z določbo 7. in 8. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1 izreče opozorilo, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo odredi odstranitev ovir s cestnega sveta, ki ovirajo varno uporabo ceste in odredi vzpostavitev prejšnjega stanja, po drugi osebi na stroške povzročitelja. Po povzetku definicije ceste iz 5. in 41. točke 2. člena ZCes-1 ter ugotovitvijo, da za obravnavano razpršeno stanovanjsko območje ni predvidena izgradnja javne kanalizacije ter povzetkom vsebine drugega odstavka 26. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec z oznako PUP2, je prvostopenjski organ tožnikoma v navedenem obvestilu izrekel ukrep odstranitve vseh naprav za odvajanje lastnih meteornih vod in odplak na in v cestnem telesu javne občinske ceste z oznako JP ... in ta ukrep v treh točkah opredelil kot obveznost odstranitve prej navedenih naprav, tako da vode ne bodo več odvajane na in v cestno telo prej navedene ceste (1. točka); določil rok odprave pomanjkljivosti 30 dni po prejemu tega obvestila (2. točka) in tožnika zavezal, da inšpektorico obvestiti o izvedbi naložene obveznosti (3. točka). Iz navedenega obvestila izhaja tudi, da lahko stranki, če se ne strinjata z dejstvi navedenimi v obvestilu, na podlagi 146. členu ZUP, v roku 5 dni po prejemu tega obvestila, podata izjavo. Stranki sta bili tudi opozorjeni, da kolikor te možnosti ne bosta izkoristili, se bo upoštevalo, da so ugotovitve organa točne, pravilne in celovite in se bo postopek s temi ugotovitvami nadaljeval. Prav tako sta bili stranki obveščeni, da kolikor nepravilnosti, prekrška, ne bosta odpravili v danem roku, ki izhaja iz izreka obvestila, bo nadaljevan inšpekcijski in uveden prekrškovni postopek.

32. Sodišče, ne glede na to, da navedeno obvestilo nima narave izpodbijanega akta v tem postopku, zato, ker se tožena stranka nanj sklicuje tudi v izpodbijani odločbi, prav tako pa je bil izveden ogled na kraju samem, z namenom ugotoviti, ali je bil izrečen ukrep realiziran, pojasnjuje, da za izrek ukrepa, kot izhaja iz prej citiranega obvestila, prvostopenjski organ ni imel pooblastila ZIN, niti na neupoštevanje „izrečenega ukrepa“ ni mogel vezati pravnih posledic z učinkom v „upravnem“ inšpekcijskem postopku. Prav tako sodišče ugotavlja, da tako izrečenega ukrepa ni mogoče opredeliti niti kot opozorila v smislu drugega odstavka 33. člena ZIN, v povezavi s tretjim odstavkom istega člena, pa tudi sicer sam prvostopenjski organ opozarja, da sta tožnika dolžna odpraviti „prekršek“. Prav tako izrek tega ukrepa v Obvestilu ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 118. člena ZCes-1, v povezavi z določbo 7. in 8. točke istega člena, na katerega se prvostopenjski organ sklicuje v prej navedenem obvestilu, ker se nepravilnosti iz obeh točk ne nanašajo na v tem postopku ugotovljene kršitve. Sodišče zato v nadaljevanju ugotavlja, da bi navedeno Obvestilo lahko bilo izdano na podlagi drugega odstavka 55. člena ZP-1, torej gre v bistvu za akt s predpisano minimalno vsebino (tudi opozorili), ki se izda v prekrškovnem postopku in ga je vselej treba uporabiti takrat, ko vloži pisni predlog upravičen predlagatelj postopa, ker se takrat ne o prekršku ne more odločiti z izdajo plačilnega naloga.

33. V nadaljevanju pa sodišče ugotavlja, da iz uvoda obrazložitev izpodbijane odločbe izhaja, da je odločitev oprta na podatke preveritve stanja na področju odvajanja meteornih vod in odplak na in v cestno telo javne občinske ceste ter stanje individualne komunalne infrastrukture za odvajanje meteornih vod in odplak, ki je zgrajena za potrebe individualne stanovanjske hiše ..., v območju prej navedene občinske ceste in navedeno, da je bila preverjena dokumentacija v zadevi in izveden ogled stanja na terenu, dne 6. 12. 2018 (inšpekcijski pregled na na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., v navzočnosti D.D.) in 18. 12. 2018 (na delu občinske javne ceste odsek Železno, mimo Korel).

34. Sodišče ugotavlja, da ZIN, kot posebni predpis, ne določa postopkovnih pravil, kako se izvedejo posamezna dejanja inšpekcijskega postopka, zato se ogled opravi po določilih 199. do 203. člena ZUP. ZUP določa tudi, da se o ustni obravnavi, ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih pomembnejših dejanjih v postopku sestavi zapisnik (prvi odstavek 74. člena ZUP) in v določbi 76. člen ZUP določa, kaj se v zapisnik mora zapisati, praviloma pa so ugotovitve zapisnika o inšpekcijskem pregledu in ugotovitve, ki temeljijo na listinah ali drugih dokazilih pridobljenih v postopku inšpekcijskega nadzora, namenjene popolni ugotovitvi dejanskega stanja, ter posledično vzpostavitvi zakonitega stanja. Tako v takem postopku izdana meritorna odločba mora s stopnjo gotovosti utemeljiti ravno „protipravnost ravnanja“, v konkretnem primeru ravnanje obeh tožnikov v nasprotju z določbo 1. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1.

35. Sodišče meni, da v obravnavanem postopku zgoraj citirana določila ZIN in ZUP niso bila upoštevana, čeprav je bil opravljen ogled na terenu in bil v zadevi sestavljen zapisnik, iz njega izhaja, da je bil ogled izveden zaradi „preveritve stanja po obvestilu inšpekcije z dne 16. 10. 2018 in izjave zavezancev z dne 7. 11. 2018“, priloženo pa mu je gradbeno dovoljenje za objekt v lasti inšpekcijskih zavezancev, načrt strojnih napeljav, naprav in opreme ter priložene tudi fotografije spornega posega ter izsek z naslovom Projektivni atelje V.V. s.p.

36. Sodišče sicer meni, da je v „upravnem“ inšpekcijskem postopku mogoče uporabiti vsa dokazila pridobljena v celotnem postopku nadzora (izjave, pridobljene listine, poizvedbe....), tudi tista, ki so bila pridobljen v postopku dokazovanja prekrška, razen tistih, ki so zaradi upoštevanje specifike posameznega postopka prilagojena temu postopku (upoštevanje procesnih garancij), vendar mora vsako dejanje postopka izpolnjevati zakonske zahteve (standarde) konkretnega postopka, do vseh dokazil pridobljenih v tem postopku pa se je, v smislu proste presoje dokazov, treba opredeliti.

37. Sodišče ugotavlja, da iz zapisnika inšpekcijskega ogleda, ki je namenjen ugotovitvi resničnega dejanskega stanja (8. člen ZUP), z dne 18. 12. 2018 izhaja, da sta inšpekcijska zavezanca ob priliki inšpekcijskega ogleda opozorila, da so bile meteorne vode in odplake speljane na sporni lokaciji s soglasjem in da so bile ob priliki sanacije tega dela cesta v letu 2016 poškodovane ter to svojo trditev tudi povzela v pritožbi in tožbi zoper izpodbijani akt. Do navedene trditve se prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni opredelil, drugostopenjski organ pa jo je zavrnil s trditvijo, da je prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe preveril skladnost izvedene fekalne in meteorne kanalizacije inšpekcijskih zavezancev in dopustnost njenega odvajanja v cestno telo javne občinske ceste ter ugotovil, da na zemljišču v lasti Občine Žalec ni vpisane nobene služnosti za gradnjo in vzdrževanje zasebne kanalizacije v lasti inšpekcijskih zavezancev.

38. Sodišče iz razlogov navedenih v prejšnji točki obrazložitve pritrjuje tožnikoma, da je dejansko stanje na katerem temelji izrek izpodbijanega akta, zmotno in nepopolno ugotovljeno, oziroma to po presoji sodišča ni razvidno iz razlogov obeh izdanih odločb - izpodbijane in odločbe o pritožbi. Ves postopek je namreč sporno, ali sta tožnika za poseg, ki sicer tudi po presoji sodišča predstavlja poseg v cestno telo, pridobila soglasje upravljavca ceste. Če je bilo to soglasje pridobljeno, potem tožnikoma ni mogoče očitati protipravnosti posega, prvostopenjski organ pa ni pristojen za ugotavljanje skladnosti posega z izdanim gradbenim dovoljenjem. Slednje je lahko samo eden izmed dokazov, ki se upoštevano v okviru proste presoje dokazov.

39. Tako tožnika že v izjavi z dne 7. 11. 2018 zatrjujeta, da je bil sporni poseg leta 2002 izveden s soglasjem upravljavca ceste, Krajevne skupnosti ... . Ne prvostopenjski organ, ne tožena stranka, se do tega ugovora nista opredelila, čeprav je Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 6/2000 z dne 27. 1. 2000), veljaven v času izvedbe spornega posega, če je ta bil izveden leta 2002, v 11. členu določal, da z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravljata občina, če gre za lokalne ceste in na svojem območju krajevna in mestna skupnost, če gre za z javne poti in javne poti za kolesarje. Tožnika sicer zatrjujeta, da je bilo to soglasje pridobljeno ustno, vendar je po presoji sodišča naloga upravnega organa, da takšno trditev, tudi s pojasnilom, kako oziroma na kakšen način in po kakšnem postopku je moralo biti soglasje pridobljeno in kakšen status je imela javna cesta v času izvedbe spornega posega, dokazno ovrednoti. Ker upravna organa na navedeni ugovor nista odgovorila, oziroma sta protipravnost posega povezovala z (tožena stranka) ugotovitvijo, da na zemljišču v lasti Občine Žalec ni vpisane nobene služnosti za gradnjo in vzdrževanje zasebne kanalizacije v lasti tožnikov, po presoji sodišča tožnika utemeljeno ugovarjata ugotovitvam dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev.

40. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje organu prve stopnje, ki bo v ponovljenem postopku odločanja moral upoštevati tudi določbe ZIN in ZUP, na katere je sodišče opozorilo v obrazložitvi te sodbe.

K II. točki izreka:

41. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z DDV znaša 347,70 EUR.

Datum zadnje spremembe:

23.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba U 1118/2016-11
• UPRS Sodba I U 304/2016-10
• sodba in sklep I U 543/2013, enako tudi I U 588/2013.