<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1954/2019-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1954.2019.11
Evidenčna številka:UP00049858
Datum odločbe:09.09.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Barbara Fajdiga Jadek (preds.), dr. Damjan Gantar (poroč.), Jure Likar
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - uporaba odvetniške tarife - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife

Jedro

Stališče, na katerega se je postavila tožena stranka, se nanaša na izvajanje dokazov na glavni obravnavi, saj je na glavni obravnavi na enem naroku lahko zaslišanih več prič, medtem ko gre tudi po mnenju sodišča v preiskavi pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo na koncu vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok. Glede na navedeno bi morala tožena stranka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. BPP 43/2017 z dne 27. 11. 2019 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v zadevi brezplačne pravne pomoči v znesku 646,62 EUR. V presežku je njegov predlog za odmero stroškov zavrnila. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. BPP 43/2017 z dne 14. 2. 2017 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu in sicer za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 47567/2016, tudi po morebitno vloženi obtožbi. Tožnik je pravočasno priglasil nastale stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka meni, da je njegov predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Med drugim je tožnik priglasil stroške v višini 120 točk za zaslišanje prič ..., ..., ..., ... in .... Za zaslišanje teh prič ni bilo priznano priglašenih 5 x 120 točk ampak le ena nagrada v višini 120 točk in tudi za zaslišanje prič ... in ... ni bilo priznanih 3 x 120 točk, ampak le skupno 120 točk. Tožena stranka navedeno pojasnjuje s tem, da je narok organizacijska celota vsebinsko povezanih sodnih opravil, pri katerem je lahko izvedenih več vrst dokazov ali drugih opravil, nagrada za zastopanje oziroma udeležbo pa odvetniku za vsa izvedena opravila v istem dnevu nastane le enkrat. Tožena stranka tudi za nekatere druge priglasitve stroškov pojasnjuje, zakaj jih je priznala v zmanjšanem znesku, vendar sodišče tega ne povzema, ker iz vsebine tožbe ne izhaja, da bi za tožečo stranko bile sporne.

2. Tožnik v tožbi izpodbija stališče, da je narok organizacijska celota vsebinsko povezanih sodnih opravil, pri katerem je lahko izvedenih več dokazov in drugih opravil in da tako pripada odvetniku za en dan le ena nagrada za vsa izvedena opravila ne glede na to, koliko prič naj bi bilo zaslišanih. Tako stališče je napačno in je v nasprotju z veljavnimi določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ter tudi s sodno prakso sodišč. Nikjer v OT ni določeno, da več preiskovalnih dejanj v postopku preiskave ali predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan in zato tožena stranka ni imela nobene podlage, da je zavrnila priglašene stroške za zaslišanje vsake posamezne priče. Sodišče ni izvedlo 14. 4. 2017 in 10. 5. 2017 enega naroka, ampak je izvedlo vsak narok z zaslišanjem posebej, pri čemer je za vsako pričo posebej bil izdelan zapisnik o zaslišanju posamezne priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo na koncu vsi prisotni in tako v navedenih dneh ni opravilo le enega naroka oziroma eno sodno opravilo, ampak večje število posameznih dejanj – zaslišanje posameznih prič na za to namenjenih narokih, ki se vsako posebej vrednoti kot posamezno dejanje in ne kot eno dejanje za posamezni dan. Stališče, na katerega se je postavila tožena stranka glede oprave dejanja na posameznem naroku, se nanaša na izvajanje dokazov na glavni obravnavi in ne na postopek preiskave. OT v 9. členu jasno določa, da gre nagrada za vsako zaslišanje priče. Ob tem je tudi Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije na podlagi 21. člena OT podal obvezujoče pojasnilo k tarifni številki 9 OT in sicer, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške po tarifni št. 9 OT za vsako zaslišanje priče posebej. Zaslišanje posamezne priče v postopku preiskave predstavlja posamezno preiskovalno dejanje. OT nikjer ne določa, da več preiskovalnih dejanj v okviru preiskave predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, pa četudi so opravljeni na isti dan. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je več zaslišanj prič štela zgolj kot eno dejanje. Sodišča na prvih stopnjah priznavajo stroške za zaslišanje vsake priče posebej in gre za tako imenovano ustaljeno sodno prakso sodišč. Pri tem tožeča stranka citira in prilaga sklepe številnih sodišč, ki to trditev potrjujejo. Med drugim se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1016/2017 z dne 8. 11. 2017, ki se celo nanaša na odločitev tožene stranke. Stališče Odvetniške zbornice Slovenije je bilo objavljeno tudi v Sodnikovem informatorju in sodiščem dana obvestila glede uporabe obvezne razlage in pojasnil Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije ter so jih sodišča dolžna upoštevati. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne toženi stranki zadevo v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Sodišče je kot stranko z interesom v postopek pritegnilo tudi upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Le-ta odgovora na tožbo ni podal.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke BPP 43/2017 z dne 14. 2. 2017 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 47567/2016. Prav tako ni sporno, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči in pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve. Sporno pa je priznanje le 120 točk za zaslišanje prič, če so bila zaslišanja opravljena na isti dan in ne 120 točk za zaslišanje vsake priče posebej.

7. Iz tarifne številke 9 OT je razvidno, da je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožniku pripada za posamezno dejanje nagrada v višini 120 točk, pač pa to, ali se prizna nagrada za zaslišanje vsake priče posebej, če je bilo več prič zaslišanih na isti dan. Tožena stranka je zavzela stališče, da v tem primeru pripada za vse priče le ena nagrada v višini 120 točk in ne 120 točk za vsako zaslišano pričo posebej, kot je to zahteval tožnik. Svojo odločitev je tožena stranka utemeljila s tem, da je narok organizacijska celota vsebinsko povezanih sodnih opravil, pri katerem je lahko izvedenih več vrst dokazov ali drugih opravil, nagrada za zastopanje oziroma udeležbo po ustrezni tarifni številki pa odvetniku za vsa izvedena opravila v istem dnevu nastane le enkrat. Vendar pa sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, če je bilo vse opravljeno na isti dan. Navedeno stališče tožene stranke nima podlage v OT. Sodišče se strinja s tožnikom, da se stališče, na katerega se je postavila tožena stranka, nanaša na izvajanje dokazov na glavni obravnavi, saj je na glavni obravnavi na enem naroku lahko zaslišanih več prič, medtem ko gre tudi po mnenju sodišča v preiskavi pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo na koncu vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok. Glede na navedeno bi morala tožena stranka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej. Enako stališče je sodišče zavzelo tudi v sodbi I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017, na katero se tožnik sklicuje.

8. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

9. Tožnik je s predlogom za svoje zaslišanje in za zaslišanje predstavnika tožene stranke smiselno predlagal opravo glavne obravnave. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V tej zadevi namreč med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči, da je pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve in koliko prič je bilo zaslišanih. Sporno je le vprašanje, koliko točk se prizna za zaslišanje posamezne priče, če so bila zaslišanja opravljena na isti dan, to pa je izključno materialnopravno vprašanje. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato mu je sodišče skladno z določbo drugega odstavka 3. člena citiranega pravilnika priznalo stroške v višini 285 EUR ter 22% DDV, kar skupno znese 347,70 EUR.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxOTM1