UPRS Sodba I U 1302/2019-16

Jedro

Tožnica je možnost, da bi se že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in ob seznanitvi z obrazloženim predlogom odvetnika za njegovo razrešitev opredelila do razlogov iz 10 in 11. odstavka 30. člena ZBPP, na katerih temelji izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristila niti ne utemeljuje, zakaj te možnosti ni mogla izkoristiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2., 30., 31., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila, da se razreši odvetnik A.A., Ljubljana, ki je bil z odločbo opr. št. Bpp 116/2017 z dne 3. 7. 2018 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in da pravica do izredne brezplačne pravne pomoči upravičenke B.B., na podlagi odločbe opr. št. Bpp 116/2017 z dne 9. 2. 2017 v zvezi z odločbo o razrešitvi in postavitvi drugega odvetnika z dne 7. 6. 2017 in 3. 7. 2018 preneha in se šteje, da ji brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. O višini neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči bo pristojni organ za brezplačno pravno pomoč odločil s posebno odločbo.

2. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo Bpp 116/2017 z dne 9. 2. 2017 dodelil upravičenki B.B. izredno brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku zaradi izterjave stroškov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica C.C..

3. Odvetnica C,C, je dne 6. 4. 2017 pri naslovnem sodišču vložila prošnjo za razrešitev v tej in drugih zadevah, kjer je bila postavljena kot izvajalka. Razlogi razrešitve so bili na strani odvetnice, in sicer zaradi daljše bolniške odsotnosti zaradi lastnih zdravstvenih težav ter nege in varstva bolnega otroka. Z odločbo Bpp 116/2017 z dne 7. 6. 2017 je bila odvetnica C.C. razrešena in namesto nje določen odvetnik D.D..

4. Nadalje je bil odvetnik D.D. z odločbo Bpp 116/2017 z dne 3. 7. 2018 razrešen in namesto njega je bil določen odvetnik A.A.. Razlogi za razrešitev odvetnika so bili na strani upravičenke, v smislu drugačnega pogleda na vodenje postopka in vsebino zadeve, zaradi česar se je porušilo razmerje med odvetnikom in upravičenko.

5. Dne 18. 4. 2019 je odvetnik A.A. pri naslovnem sodišču podal zahtevo za razrešitev. Kot razlog je navedel, da svojih dolžnosti ne more več v redu opravljati zaradi razlogov na strani upravičenke, saj se je porušilo medsebojno zaupanje. Upravičenka je zoper odločbo o odmeri stroškov odvetnika sprožila upravni spor, kjer je navedla, da s strani odvetnika ni prejela ustreznega pravnega svetovanja in zastopanja ter da naj bi se na obravnavi zastopala sama. Pred sprožitvijo upravnega spora pa upravičenka ni nikdar sporočila, da z odvetniškimi storitvami ni zadovoljna.

6. Upravičenka je bila s pozivom z dne 24. 4. 2019 pozvana, da se v roku 8 dni opredeli do navedb odvetnika. Poziv je bil upravičenki osebno vročen dne 9. 5. 2019, a se vse do izdaje predmetne odločbe nanj ni odzvala niti v postavljenem roku niti kasneje.

7. Organ se v nadaljevanju sklicuje na deseti odstavek 30. člena ZBPP. Ugotovil je, da so na strani upravičenke podani razlogi (subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom in njegovimi storitvami, izražanje nezaupanja v njegovo zastopanje, drugačen pogled na vodenje postopkov), zaradi katerih odvetnik ne more več v redu opravljati zastopanja. Med odvetnikom in upravičenko je očitno prišlo do nesoglasij, ki onemogočajo učinkovito nadaljnje delo. Pristojni organ za BPP nima razloga, da bi podvomil v navedbe odvetnika, da je med njim in upravičenko porušeno zaupanje, potrebno za kvalitetno zastopanje. Za postavitev drugega odvetnika ni pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenke. Ob določbi enajstega odstavka 30. člena ZBPP, če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

8. V tožbi tožnica pravi, da podane ugotovitve pristojnega organa za BPP o razlogih za razrešitev odvetnika A. niso točne. Razlogi za potrebno razrešitev so v celoti na strani odvetnika A., ki je s svojim nekvalitetnim zastopanjem in opuščanjem zastopanja ves čas ogrožal pravne zadeve upravičenke. Pravi, da je namen tožbe v prvi vrsti, da se zadeve razjasnijo in se pravi razlogi nehajo prikrivati za serijskimi odločitvami posameznikov, ki odločajo o njenih zadevah na pristojni Službi za BPP. Predvsem bi želela, da se zaradi te tožbe določi odvetnika, ki bo pripravljen korektno zastopati le njene interese. Pravna pomoč ji je bila dodeljena, ker je bilo to potrebno, pravno pomoč še vedno potrebuje in izpolnjuje tudi pogoje zanjo. Predlaga vpogled v sodni spis I U 590/2019 zaradi stroškov, ki jih je odvetnik A.A. za izvajanje BPP priglasil neupravičeno. Že mesece prej ni kazal aktivnosti v zadevi, kjer je bil določen za odvetnika. Pravi, da je dejstvo, da Odvetniška pisarna ..., kjer je zaposlen odvetnik A., od upravičenke do BPP ne bi smela zahtevati plačila in je to že sam po sebi dovolj velik razlog, da se določeni odvetnik razreši z razlogom na njegovi strani. Če pa bi obstajalo vsaj malo kulture med odvetniki te pisarne, bi sami predlagali razrešitev zaradi objektivnih razlogov, saj strank z različnimi interesi pri isti stvari (nepremičnine) ne morejo zastopati. Njene zadeve so peljali tako, da je to najbolj koristilo nasprotni strani in tretjim, predvsem pa njej v škodo, saj se že odobrena pomoč ne izvaja korektno.

9. Pojasnjuje, da ji je služba za BPP v štirih zadevah dodelila drugega odvetnika in se je opredelila, da je do razrešitve prišlo po njeni krivdi. O razlogih razrešitve služba za BPP odloča nepopolno, le na podlagi izjave odvetnika, bistveni razlogi, zaradi katerih je potrebno odvetnika razrešiti, pa se v odločbah sploh ne omenijo. V tem primeru gre za to, da se upravičenko do BPP poskuša na različne načine prisiliti k prodaji nepremičnin pod pogoji, ki jih narekujejo tretji. Nepremičnine predstavljajo njen dom in so njeno edino imetje, pri tem pa z odločitvami, ki gredo njej v škodo, sodeluje tako služba za BPP kot odvetniki, določeni za izvajanje.

10. Jasno je razvidno, da si tožnica prizadeva obdržati v lasti nepremičnine, a si odvetniki, določeni za izvajanje, sploh niso prizadevali v tej smeri, še več, z opuščanjem zastopanja pravno situacijo peljejo v smeri, da bo prisiljena nepremičnine prodati. Odvetniki se med sabo dogovarjajo, da bi izposlovali koristi zase in za svoje stranke, tako je ravnal odvetnik D. kot tudi odvetnik iz odvetniške pisarne .... Da se odvetniki dogovarjajo niti ne prikrivajo, podatki z imeni zastopnikov, ki so bili določeni, so zapisani na vseh odločbah, kot tudi razlogi za razrešitev, ki so opremljeni z negativnim prizvokom, ki ga doda sodelavec za BPP.

11. Odvetnik A. je opuščal zastopanje v pravnih zadevah, kjer je določen, ni vlagal na sodišče prejetih pooblastil, na poziv sodišča sploh ni odgovoril, tudi kasneje ni odgovoril, ko ga je sama obvestila o pozivu sodišča. V izvršilni zadevi je najprej zavrnil pooblastilo, po obvestilu svetovalca za BPP pa zastopanja tudi ni prevzel, kar ima za posledico, da se je izvršilni postopek ustavil, kar je vse v korist nasprotne strani. Ni pripravil nobene od dveh tožb, ima očitne težave seznaniti se s predmetnimi spisi, ki se nahajajo na sodišču.

12. Kot zaposlen v odvetniški pisarni pa ni primeren zastopnik, saj so njihovi drugi stranki (odvetnik jo imenuje investitor), posredovani podatki o njenem naslovu bivanja in jo je ta obiskala s pogoji za prodajo nepremičnin, kljub temu da sta oba odvetnika iz pisarne ... dobila pojasnila, da si v pravdnih postopkih še kako prizadeva nepremičnine obdržati.

13. Da bi tožnico prisilil k prodaji njenih deležev, je najprej izpraznil njeno stanovanje vseh stvari, ostala je brez doma, brez svojih osebnih stvari, kot tudi opreme in strojev, s katerimi si je zagotavljala preživetje. V nadaljevanju je posegel v dvorišče, odstranil ograjo in porušil številna drevesa in rastje, rušil po celotni stavbi, stene omete, odstranil vsa okna in vrata, inštalacije. Zaveda se, da mnogi vidijo priliko v teh nepremičninah in se mnogim zdi, da je najbolje to prodati, je pa skrajno nedopustno, da jo k temu skušajo prisiliti na takšen način. Predlaga, da Upravno sodišče naloži pristojnemu organu za BPP, da v čim krajšem času izda novo odločbo, s katero se določi upravičenki pravnega zastopnika v enakem obsegu pravne pomoči, kot je bilo določeno v odločbi o odobritvi pravne pomoči.

14. V dopolnitvi tožbe pravi, da služba za BPP ni podala konkretnega odgovora na tožbo in je poslala naslovnemu sodišču le spis. Predlaga, da se opravi zaslišanje sodnih uslužbencev, ki so obravnavali oziroma odločali v zadevah Bpp 116/2017 in odvetnika A., o zadevi bi želela izpovedati tudi sama.

15. Tudi v vlogi z dne 3. 9. 2019 predlaga izvedbo zaslišanja in da se kot priče povabi vse sodne uslužbence pristojnega urada za BPP, ki so pripravljali in odločali v zadevi razrešitve odvetnika A., da pojasnijo svoje odločitve. Prav tako predlaga, da se opravi zaslišanje višjega sodnega svetovalca E.E., ki glede na številne pisne in telefonske kontakte z upravičenko do BPP ve o zadevah in o njih lahko izpove.

16. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

17. Tožba ni utemeljena.

18. Tožeča stranka ne zanika, da je prejela poziv tožene stranke z dne 24. 4. 2019, da se lahko že v upravnem postopku opredeli do navedb razrešenega odvetnika, na katerih tudi temelji izpodbijani akt. Ravno tako tožeča stranka ne trdi, da bi bila napačna ugotovitev tožene stranke, da na poziv tožene stranka z dne 24. 4. 2019 tožnica ni odgovorila. Tožeča stranka tudi ne pravi, da ne bi razumela poziva z dne 24. 4. 2019 v delu, kjer je bila tožnica obveščena, če ne bo odgovorila oziroma če se ne bo izjasnila v zadevi, bo organ odločil o zadevi brez ponovnega poziva upravičenki na opredelitev. Tožnica šele v tožbi namesto v upravnem postopku, ko je za to dobila možnost, pojasnjuje, zakaj razlogi, da odvetnik ne more več opravljati v redu svojih dolžnosti, niso bili na njeni strani.

19. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranka v upravnem sporu ne sme navajati dejstev in predlagati dokazov, če je imela možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo upravnega akta in zato sodišče v konkretnem primeru tudi ni razpisalo glavne obravnave, da bi na njej izvajalo predlagane dokaze (prvi odstavek 59. člena ZUS-1 v povezavi s sodbo Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ramos Nunez Carvalho E Sá v Portugal, odst. 190-191). Tožnica je možnost, da bi se že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe in ob seznanitvi z obrazloženim predlogom odvetnika za njegovo razrešitev opredelila do razlogov iz 10 in 11. odstavka 30. člena ZBPP, na katerih temelji izpodbijana odločba, vendar te možnosti ni izkoristila niti ne utemeljuje, zakaj te možnosti ni mogla izkoristiti. Zato je tožba neutemeljena in jo je sodišče zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

18.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1052/2017-16
• VSC Sklep I Cp 164/2020
• UPRS Sodba I U 1467/2018-34