<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 1252/2021-6

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1252.2021.6
Evidenčna številka:UP00049958
Datum odločbe:09.09.2021
Senat, sodnik posameznik:Jure Likar (preds.), dr. Damjan Gantar (poroč.), mag. Barbara Fajdiga Jadek
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali sodni stroški in opravljena dejanja pravne pomoči - odvetniška storitev - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg brezplačne pravne pomoči - posamezno procesno dejanje - pravno svetovanje

Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da ni pomembno, kdaj je bilo pravno sredstvo vloženo, pač pa zgolj to, kdaj je bilo sestavljeno, in da je bilo dejanje pravne pomoči v konkretnem primeru opravljeno že z dnem, ko je bila pritožba napisana. Pritožba je bila nesporno vložena šele dne 22. 7. 2021, kar je en dan po tem, ko je bila prošnja za BPP vložena, zato je glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ta pravna pomoč nedvomno lahko zajeta v dodeljeni BPP.

Tožnik ugovarja, da prošnje ni vložil le za zastopanje na naroku, da je bilo pravno svetovanje potrebno že v zvezi z vložitvijo pritožbe in da zavrnitev BPP, ker oprava naroka glede na izkušnje tožene stranke ni verjetna, ni utemeljena. Sodišče se sicer strinja, da sama (ne)verjetnost oprave naroka na upravičenost do BPP ne more vplivati, je pa treba upoštevati, da ZBPP v drugem odstavku 28. člena med drugim določa, da lahko organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat oziroma, da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji). Glede na to, da tožnik ne uveljavlja, da že z vloženo pritožbo pričakovan rezultat ne bo dosežen, in glede na to, da je svetovanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva že zajeto v pravnem zastopanju v zvezi z njegovo vložitvijo, tožnikov ugovor ni utemeljen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 318/2021 z dne 30. 7. 2021 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah II Kr 11185/2014 z dne 12. 7. 2021 in za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje ter za oprostitev stroškov postopka.

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prošnjo oddal priporočeno na pošto 21. 7. 2021, prošnji je priložil kopijo pritožbe, datirano z dnem 22. 7. 2021, iz dopisa odvetniške družbe pa je razvidno, da je bila ta pritožba oddana na sodišču 22. 7. 2021. Tožena stranka ugotavlja, da je bila pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah II Kr 11185/2014 z dne 12. 7. 2021 s strani odvetniške družbe pripravljena pred vložitvijo prošnje za BPP, saj je bila kopija pritožbe priložena prošnji. Določba drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) jasno določa, katere stroške zajema BPP, zato je brez pomena okoliščina, kdaj je bila pritožba vložena. Ključno je, da je bilo dejanje pravne pomoči (tj. sestava pritožbe) opravljeno pred vložitvijo prošnje, prošnja pa zato vložena prepozno. S tem niso izpolnjeni objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Tožena stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo tudi v delu, kjer prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje ter za oprostitev stroškov postopka, saj v tem delu še ni jasno, ali bo pritožbeno sodišče za odločanje o pritožbi sploh razpisalo narok oziroma je to po izkušnjah tožene stranke celo zelo malo verjetno. Glede oprostitve stroškov postopka pa tožena stranka pojasnjuje, da če bodo v postopku nastali kakšni stroški, da bo lahko tožnik takrat zaprosil za njihovo oprostitev, saj v tem trenutku še ni gotovo, ali bodo sploh nastali.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je pritožbo prošnji priložil zgolj zato, da bi zadostil pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, tj. utemeljil izglede za uspeh v pritožbenem postopku. Dne 21. 7. 2021, torej na dan oddaje prošnje za BPP, je tožnik pritožbo še pregledal, končna verzija pa je bila spisana in oddana na sodišče šele naslednjega dne, tj. 22. 7. 2021. Navaja, da je odvetniška storitev opravljena z vložitvijo vloge na sodišče in da samo sestava vloge za stranke nima pomena. Glede zavrnitve prošnje za svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku tožnik navaja, da prošnje ni vložil le za zastopanje na naroku, da je bilo pravno svetovanje potrebno že v zvezi z vložitvijo pritožbe in da zavrnitev BPP, ker oprava naroka glede na izkušnje tožene stranke ni verjetna, ni utemeljena. Tožnik predlaga, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in tožniku dodeli BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah II Kr 11185/2014 z dne 12. 7. 2021 ter za pravno svetovanje in zastopanje za celoten postopek pred sodiščem II. stopnje, podredno pa, da se izpodbijana odločba razveljavi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V obeh primerih zahteva tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Uvodoma sodišče ugotavlja, da je iz besedila tožbe in iz primarnega tožbenega zahtevka razvidno, da tožnik očitno ne vztraja več oziroma ne izpodbija odločbe v delu, v katerem je bila zavrnjena dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov (pritožbenega) postopka. Tožnik tako izpodbija le še odločitev tožene stranke glede upravičenosti do BPP za (1) vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah II Kr 11185/2014 z dne 12. 7. 2021 in za (2) nadaljnje pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje.

7. Glede prvega zahtevka, sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je tožnik prošnjo za BPP vložil 21. 7. 2021 (priporočeno po pošti) in da je bila pritožba, ki je bila priložena prošnji in na katero se je nanašala prošnja za BPP, na sodišče vložena dan kasneje, tj. 22. 7. 2021. Tožena stranka se je postavila na stališče, da je bila odvetniška storitev opravljena že z dnem priprave pritožbe, tj. 21. 7. 2021, in da je zato glede na besedilo drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP)1 in glede na citirano sodno prakso, prošnja za BPP za vložitev pritožbe prepozna.

8. Glede na navedeno je v konkretnem primeru sporno, kdaj se šteje, da je dejanje pravne pomoči, tj. odvetniška storitev, opravljena. Ali je v primeru pravnega sredstva, to že z dnem njegove priprave, ali pa šele z dnem njegove vložitve na sodišče. Tretji odstavek 16. člena Odvetniške tarife, ki določa, da se šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, na to ne daje jasnega odgovora. Je pa mogoče na odgovor sklepati iz drugih zakonskih določb. Tako npr. prvi odstavek 7. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Sodišče ugotavlja, da zgolj sestava pravnega sredstva (brez njegove vložitve) ni ne pravno svetovanje,2 ne pravno zastopanje,3 ne pravna storitev, ki bi bila določena z zakonom. Nasprotno, prav vložitev pravnega sredstva je dejanje pravnega zastopanja v postopku pred sodiščem,4 saj zgolj to ustvari za stranko pravne učinke v razmerju do sodišča. Nadalje tretji odstavek 768. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede mandatne pogodbe (kar je pogodba o odvetniškem zastopanju) določa, da je, če naročitelj ni dal določenih navodil o poslu, ki ga je treba opraviti, prevzemnik dolžan, upoštevajoč predvsem interese naročitelja, ravnati kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Sodišče presoja, da je ravno vložitev (in ne zgolj sestava) npr. pravnega sredstva tisto, kar je glede na citirano določbo OZ (ob odsotnosti drugačnega dogovora, tj., da bo odvetnik le sestavil določeno pisanje) dejansko v interesu naročitelja mandatne pogodbe (stranke) in kar se od odvetnika kot dobrega gospodarstvenika tudi pričakuje. Glede na navedeno se sodišče strinja s tožbenim ugovorom, da je (v odsotnosti drugačnega dogovora) tudi življenjsko logično, da je odvetniška storitev opravljena takrat, ko odvetnik ne le napiše oziroma sestavi določeno pisanje oziroma pravno sredstvo, pač ko to pravno sredstvo tudi vloži pri (pristojnem) organu. Nenazadnje tožena stranka niti ne bi vedela, da je bila pritožba že napisana in po njeno odvetniška storitev opravljena, če pritožbe ne bi prošnji priložil sam tožnik.

9. Glede na vse navedeno je torej materialnopravno zmotno stališče tožene stranke, da ni pomembno, kdaj je bilo pravno sredstvo vloženo, pač pa zgolj to, kdaj je bilo sestavljeno, in da je bilo dejanje pravne pomoči v konkretnem primeru opravljeno že z dnem, ko je bila pritožba napisana. Pritožba je bila nesporno vložena šele dne 22. 7. 2021, kar je en dan po tem, ko je bila prošnja za BPP vložena, zato je glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ta pravna pomoč nedvomno lahko zajeta v dodeljeni BPP. Ali tožniku v konkretnem primeru BPP res pripada, bo morala tožena stranka ob upoštevanju vseh drugih zakonskih kriterijev ugotoviti v ponovljenem postopku.

10. Sodišče še dodaja, da se glede na zgoraj razrešeno relevantno pravno vprašanje izkaže za nerelevantno sodna praksa, na katero se je sklicevala tožena stranka v izpodbijani odločbi. Iz sodb Vrhovnega sodišča I Up 1701/2006 z dne 14. 12. 2006 in Upravnega sodišča I U 2284/2018 z dne 27. 11. 2018 je razvidno, da je bila prošnja za BPP v tistih zadevah vložena dneve in tedne po vložitvi pravnih sredstev, za katere je bila BPP zaprošena, iz sodb X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014 in II U 513/2011 z dne 20. 2. 2013 pa izhaja, da sta bila (ali pa bi bila) v teh zadevah prošnja in pravno sredstvo vložena na isti dan. Vse navedene situacije torej niso enake obravnavani, ko je bilo pravno sredstvo vloženo dan kasneje kot prošnja za BPP.

11. Tožnik v tožbi izpodbija tudi zavrnitev dodelitve BPP za svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku, kar je tožena stranka utemeljila s tem, da še ni jasno, ali bo pritožbeno sodišče sploh razpisalo narok in da je glede na njene izkušnje to malo verjetno. Tožnik ugovarja, da prošnje ni vložil le za zastopanje na naroku, da je bilo pravno svetovanje potrebno že v zvezi z vložitvijo pritožbe in da zavrnitev BPP, ker oprava naroka glede na izkušnje tožene stranke ni verjetna, ni utemeljena. Sodišče se sicer strinja, da sama (ne)verjetnost oprave naroka na upravičenost do BPP ne more vplivati, je pa treba upoštevati, da ZBPP v drugem odstavku 28. člena med drugim določa, da lahko organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat oziroma, da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji). Glede na to, da tožnik ne uveljavlja, da že z vloženo pritožbo pričakovan rezultat ne bo dosežen, in glede na to, da je svetovanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva že zajeto v pravnem zastopanju v zvezi z njegovo vložitvijo,5 tožnikov ugovor ni utemeljen. Za morebitna ostala dejanja v pritožbenem postopku, za katera bi se kasneje izkazalo, da jih je treba opraviti, pa bo tožnik lahko ponovno zaprosil za dodelitev BPP.

12. Glede na pojasnjeno napačno uporabo materialnega prava v izpodbijani odločbi je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj ta ponovno odloči skladno s stališčem sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Tožnik je s svojim primarnim zahtevkom sicer predlagal odločanje v sporu polne jurisdikcije, vendar sodišče presoja, da niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-16 (podatki postopka ne dajejo za to zanesljive podlage), tožnik pa tudi ne zatrjuje, da bi mu odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pred toženo stranko prizadela težko popravljivo škodo.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker med strankama dejansko stanje ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), pa tudi sicer je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

14. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in jo je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek se poveča še za 22% DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka 15 dnevnega roka za njihovo prostovoljno plačilo (313. člen Zakona o pravdnem postopku in prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom OZ).

-------------------------------
1 Drugi odstavek 11. člena ZBPP: Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.
2 Tretji odstavek 26. člena ZBPP določa, da se za pravno svetovanje šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje.
3 Četrti odstavek 26. člena ZBPP določa, da se za pravno zastopanje šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvensodno poravnavanje sporov.
4 Ibidem.
5 Četrti odstavek 26. člena ZBPP izrecno določa, da se za pravno zastopanje šteje svetovanje (poudarilo sodišče) in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvensodno poravnavanje sporov. Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS I U 2570/2018 z dne 22. 1. 2019.
6 Prvi odstavek 65. člena ZUS-1: Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 7, 7/1, 11, 11/2, 24, 28, 28/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxOTA1