UPRS Sodba I U 787/2021-6

Jedro

Ker tožena stranka ni podala nobenega odgovora na tožbo, ni zanikala navedb tožnice, ni napravila nobene poizvedbe, ali je morda pomotoma prišlo do vnosa tožničinega odgovora v drug spis v zvezi z brezplačno pravno pomočjo tožnice, sodišče nima nobenega razloga, da bi podvomilo v verodostojnost tožeče stranke. To pa pomeni, da je tožena stranka z ravnanjem po izdaji poziva, da se tožnica izreče o izplačilu navedenega zneska, nesorazmerno posegla v tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi z prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 138. člena ZUP v tem smislu, da tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah pred izdajo izpodbijane odločbe. Dejstva, ki jih tožnica navaja v tožbi, pa dovolj prepričljivo kažejo na to, da je omenjena napaka tožene stranka lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep št. Bpp 188/2019 z dne 2. 4. 2021 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 34. člena in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila, da je upravičenka A.A., roj. ..., dolžna na račun Okrožnega sodišča v Kranju v roku 30 dni od prejema tega sklepa plačati 1.042,37 EUR stroškov brezplačne pravne pomoči, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila z odločbo sodišča opr. št. Bpp 188/2019 z dne 19. 7. 2019 prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje v pravdnem postopku, ki se odvija pred okrožnim sodiščem.

3. Navedeni pravdni postopek se je zaključil pred Okrožnim sodiščem v Kranju s sodbo opr. št. I P ... z dne 29. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp ... z dne 5. 2. 2020, ki je postala pravnomočna dne 5. 2. 2020, po kateri je bila tožena stranka B.B. dolžna tožeči stranki (prosilki) plačati 15.952,41 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2015 dalje do plačila.

4. Iz sredstev BPP je bil v okviru predmetnega pravdnega postopka izplačan znesek v višini 1.042,37 EUR po sklepu opr. št. Bpp 188/2019 z dne 19. 8. 2019 (za opravljene storitve C.C.).

5. Upravičenka je bila z dopisom z dne 4. 1. 2021, ki ga je osebno prejela dne 2. 2. 2021, pozvana, naj se v roku 8 dni izjasni o tem, ali ji je drugo tožena stranka že plačala znesek, določen s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P ... z dne 29. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp ... z dne 5. 2. 2020 oziroma, ali je v nasprotnem primeru od drugo tožene stranke skušala dolg sodno izterjati. Obveščena je bila tudi, če v danem roku ne bo odgovorila na navedeni poziv, bo organ za BPP štel, da je drugo tožena stranka svojo obveznost do tožeče stranke (upravičenke) izpolnila v celoti. V tem primeru lahko upravičenka tudi predlaga sklenitev dogovora o načinu vračila stroškov, izplačanih iz naslova BPP.

6. Tožena stranka pravi, da upravičenka v danem roku niti do dne izdaje sklepa na poziv ni odgovorila in tudi ni izkazala interesa za sklenitev dogovora o obročnem plačilu dolžnega zneska. ZBPP v četrtem odstavku 43. člena določa, da lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila stroškov BPP, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Dogovor je izvršilni naslov. Glede na opisano možnost lahko upravičenka v roku 8 dni od prejema tega sklepa predlaga, da se sklene pisni dogovor o obročnem odplačilu dolžnega zneska 1.042,37 EUR, pri čemer naj navede podatke in predloži dokazila o svojem materialnem stanju.

7. V tožbi na odpravo odločbe tožeča stranka pravi, da je toženka zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Toženka je dne 2. 2. 2021 res prejela dopis BPP 88/2019 z dne 4. 1. 2021, v katerem organ poziva tožnico na sporočilo, ali je prejela znesek po sodbi I P 253/2015 z dne 29. 1. 2019 oziroma ali je tožnica poskusila dolg sodno izterjati.

8. Tožnica je v danem 8 dnevnem roku toženki pisno sporočila, da ji drugotoženka B.B. ni plačala ničesar na račun predmetnega dolga. Pojasnila je tudi, da je B. partnerka tožničinega bivšega zakonca D.D.. Ker B. denarja za plačilo svojega dolga po navedeni sodbi nima, je tožnica ves čas v pogovorih z D., ki ji obljublja plačilo dolga, vse do danes pa ni plačal še ničesar. Tožnica na svoj račun svoje terjatve po zgoraj citirani sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I P ... z dne 29. 1. 2019 ni prejela ničesar s strani B.B. niti s strani D.D.. To je tožnica v svojem laičnem odgovoru toženki pojasnila ter odgovor oddala pravočasno priporočeno na pošto dne 9. 2. 2021. Tožnica fotokopije odgovora nima, zato odgovora ne more predložiti, ima pa potrdilo o oddaji pisanja na pošto. V skladu s t.i. oddajno teorijo je s tem trenutkom tožnica izpolnila svojo obveznost.

9. Glede odgovora tožnice predlaga vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kranju BPP 188/2019. Če v tem spisu ni odgovora tožnice, je razlog za to izključno na strani toženke oziroma sodišča. Izkustveno se večkrat zgodi, da se vloga stranke vloži v napačni spis, zato tožnica predlaga vpoglede v vse spise, kjer nastopa kot prosilka pred Okrožnim sodiščem v Kranju, služba za brezplačno pravno pomoč – predvsem pa v spis BPP 408/2015, kjer je prav tako pozvana na vračilo sredstev izplačane BPP. Tožnica predlaga svoje zaslišanje, v katerem bo lahko potrdila, da je dne 9. 2. 2021 oddala odgovor na dopis toženke z dne 4. 1. 2021 z opisano vsebino, v katerem je toženko seznanila s tem, da na račun predmetnega dolga ni prejela ničesar. Tožnica je bila pozvana na sporočilo podatkov tudi v zadevi BPP 408/2020, za kar prilaga dokazilo. V vmesnem času – med septembrom 2020 in februarjem 2021 pa se je tožnica tudi po telefonu pogovarjala z uslužbenko sodišča (po spominu s sodniško pomočnico E.E.) in ji je tožnica povedala, da ni prejela nobenega denarja od B.

10. V vsakem primeru je zato izpodbijani sklep, s katerim je toženka tožnici naložila plačilo stroškov kljub temu, da tožnica ni pridobila nobenega premoženja (prav tako pa se njeno premoženjsko stanje ni izboljšalo, kar se v izpodbijani odločbi ne očita), nepravilen. Do take posledice ne more priti niti v primeru, če na dopis toženke tožnica sploh ne bi odgovorila, saj le zakon lahko določi pogoje, kdaj se brezplačna pravna pomoč vrača. Zgolj enostranska navedba toženke, da bo molk štela za potrditev prejema denarja, pa je kot taka neupoštevna in ne more nadomeščati resničnega dejanskega stanja. Toženka je pozvala na sporočilo podatkov z dopisom in ne sklepom. Dopis pa ne more ustvarjati nobenih pravnih učinkov in nadomeščati izjave tožnice.

11. Tožnica še pojasnjuje, da B.B. nima rubljivega premoženja, zato tožnica tudi še ni vložila predloga za izvršbo. Glede na to, da D.D., ki je partner B.., tožnici obljublja plačilo tega dolga, pa tožnica čaka z vložitvijo predloga za izvršbo. Tožnica prilaga tudi nekaj poizvedb o premoženju B. na podlagi katerih je ugotovila, da nima rubljivega premoženja.

12. Predlaga, da sodišče po opravljeni obravnavi tožbi ugodi ter se sklep Okrožnega sodišča v Kranju BPP 188/2019 z dne 2. 4. 2021 odpravi. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v roku.

13. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

14. Tožba je utemeljena.

15. Tožena stranka je z dopisom z dne 4. 1. 2021 pozvala tožnico, da v 8 dneh odgovori, ali je že prejela znesek v višini 15.952,41 EUR iz naslova končanega pravdnega postopka in če ga je, je dolžna povrniti znesek v višini dodeljene brezplačne pomoči, to je 1.042,37 EUR. Bila je opozorjena, če ne bo odgovorila, bo tožena stranka štela, da ji je bila navedena vsota že izplačana. Obvestilo je bilko odposlano dne 13. 1. 2021. V spisu je povratnica, da je tožnica omenjeno obvestilo prejela 2. 2. 2021.

16. Tožnica je v tožbi pojasnila, da je v roku 8 dni odgovorila, da še ni prejela nobenega denarja od B.B. iz naslova omenjenega pravdnega postopka in je tudi pojasnila, kako potekajo pogovori in s kom, da bi prišlo do izplačila, odgovor pa naj bi toženi stranki odposlala dne 9. 2. 2021, ima pa potrdilo o oddaji pisanja na pošto. Predlagala je tudi zaslišanje prič o tem, da še ni nič prejela in o razlogih za to. Navedla je, da bi morala tožena stranka vpogledati v druge spise, kjer je organ odločal o vlogah tožnice za brezplačno pravno pomoč, ker je morda pomotoma prišlo do vnosa njene vloge v drug spis, kar se v praksi dogaja, na primer v zadevi Bpp 408/2015; navedla je tudi, da se je pogovarjala s sodniško pomočnico E.E., ki ji je povedala, da ni prejela nobenega denarja iz pravdnega postopka.

17. Ker tožena stranka ni podala nobenega odgovora na tožbo, ni zanikala navedb tožnice, ni napravila nobene poizvedbe, ali je morda pomotoma prišlo do vnosa tožničinega odgovora v drug spis v zvezi z brezplačno pravno pomočjo tožnice, sodišče nima nobenega razloga, da bi podvomilo v verodostojnost tožeče stranke. To pa pomeni, da je tožena stranka z ravnanjem po izdaji poziva, da se tožnica izreče o izplačilu navedenega zneska, nesorazmerno posegla v tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi z prvim odstavkom 9. člena in prvim odstavkom 138. člena ZUP v tem smislu, da tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah pred izdajo izpodbijane odločbe. Dejstva, ki jih tožnica navaja v tožbi, pa dovolj prepričljivo kažejo na to, da je omenjena napaka tožene stranka lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.

18. Ker je bila tožnici kršena pravica do izjave v smislu 1. odstavka 9. člena ZUP (in 1. odstavka 138. člena ZUP) in 22. člena Ustave, kar je lahko vplivalo na zakonitost odločitve, je sodišče na seji senata (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1).

19. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v pravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takih primerih pa ima sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

20. Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Tožnik je v upravnem sporu imel pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 285,00 EUR, povečan za DDV, tožeči stranki. Znesek 347,70 EUR mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe oziroma skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

Datum zadnje spremembe:

18.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 430/2014
• UPRS sodba III U 22/2015
• UPRS sodba II U 298/2015