UPRS Sklep I U 615/2018-12

Jedro

Iz ZUS-1 jasno izhaja, da je izdaja začasne odredbe časovno in vsebinsko vezana na upravni spor, o katerem odloča sodišče in o katerem še ni pravnomočno odločeno.

Sam institut začasne odredbe lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, zato mora tožnica svoj zahtevek v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe določno in konkretno opredeliti že takrat, ko jo vloži. Poleg tega pa "izdana gradbena dovoljenja" niso predmet izpodbijanja tega upravnega spora, temveč je to sklep o zarnitvi zahteve tožnice za priznanje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Tožnica predlaga tudi zadržanje izvršitve Odloka, kar ni mogoče, ker Odlok ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožnice in A.A. za priglasitev udeležbe v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt - kamnito zložbo na zemljiščih parc. št. 781/10, 882/11 in 779/7, k.o. ....

2. Tožnica je na Upravno sodišče RS v Ljubljani 23. 3. 2018 vložila tožbo in v njej predlagala, da sodišče izpodbijani sklep odpravi oziroma naj ugotovi nezakonitost izpodbijanega sklepa glede na zakonitost Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju Odlok SDOPNI), oziroma ga spremeni, hkrati je s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin zahtevala odpravo ali spremembo izpodbijanega sklepa ter zakonitost Odloka SDOPNI, da sodišče ugotovi, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino tožnice, prepove nadaljevanje dejanja (prepove nadaljnje gradnje in zadrži izvajanje Odloka SDOPNI) ter naloži toženki povrnitev škode tožnici.

3. Hkrati je tožnica zahtevala, da sodišče izda začasno odredbo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) oziroma po uradni dolžnosti glede na tretji odstavek 66. člena ZUS-1, saj dejanje še traja. Škoda, ki bi nastala z izvrševanjem nezakonite spremembe prostorskega akta in z izdajo gradbenih dovoljenj, za tožnico nedvomno predstavlja težko popravljivo škodo. Sanacija degradiranega območja in gradenj bi bila težko izvedljiva, vzpostavitev gozdnega in kmetijskega območja pa predstavlja dolgoročno sanacijo. Obsežna finančna škoda bo nastala investitorjem. Gradnja gospodarske cone ... na podlagi gradbenega dovoljenja utegne v življenjskem okolju povzročiti nepopravljive posledice, spremenila bo tožničino življenjsko okolje in vplivala na njeno lastnino, trajno bo vplivala na varovano posebno krajino. Po drugi strani začasno zadrževanje izvajanja Odloka SDOPNI nima drugih posledic kot ta, da do končno odločitve ni možno izdati gradbenega dovoljenja in se bo ta postopek izvedel kasneje, če bo ugotovljena zakonitost. Škoda torej občini in investitorjem ne bo nastala. Investitor pa že izvaja različne posege (sečnja gozda, izravnava terena, lomljenje kamna, itd), izrečeni pa so tudi bili že inšpekcijski ukrepi zaradi teh posegov, vendar so bile izrečene kazni mile, predvsem pa ni bilo ukrepa v smeri preprečitve nadaljevanja nezakonitih ravnanj. Tožnica je še navedla, da je treba rešiti dve predhodni vprašanji in sicer gre glede izvedenega goloseka za sum storitve kaznivega dejanja po 340. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in glede nedovoljenega pridobivanja mineralnih surovin za sum storitve kaznivega dejanja velike tatvine po drugim odstavku 205. člena KZ-1. Sodišče je pozvala, da ukrepa v okviru njegovih pristojnosti oziroma posreduje zadeve pristojnim organom. Tožnica je predlagala, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se do končne odločitve sodišča na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj na območju Gospodarske cone ... ne sme izvajati gradbenih in drugih del, zadržanje izvajanja gradbenih in drugih del naj začne učinkovati naslednji dan po vročitvi tega sklepa investitorju in lastnikom zemljišč, prav tako naj se izvrševanje Odloka SDOPNI zadrži do končne odločitve sodišča, odločitev o stroških postopka naj pa se pridrži do končne odločitve v upravnem sporu.

4. Toženka na posredovano zahtevo za izdajo začasne odredbe v danem roku ni odgovorila.

5. Stranka z interesom A.A. se je v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe strinjal s predlagano zahtevo.

6. Stranka z interesom B.B. je v odgovoru na posredovano zahtevo navedel, da prereka navedbe tožnice v zvezi s tožbo in v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe. Gre za nagajanje tožnice. Uvodoma je ugovarjal označbi toženke in predlagal zavrženje tožbe iz tega razloga. V nadaljevanju je vsebinsko prerekal navedbe tožnice v zvezi s tožbo. V zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa je navedel, da ni jasno, kaj tožnica želi, da akt, s katerim bi bila gradnja dopuščena, še ni bil izdan, da tožnica ni navedla, kakšna konkretna škoda bo prizadejana njej, nenazadnje pa, da tudi začasno zadržanje SDOPNI ni v pristojnosti naslovnega sodišča. Stranka z interesom je prosil sodišče za prednostno obravnavanje zadeve.

7. Zahteva za izdajo začasno odredbo ni dopustna iz naslednjih razlogov:

8. Sodišče uvodoma v zvezi z ugovorom stranke z interesom B.B. o napačni opredelitvi toženke ugotavlja, da je tožnica v tožbi sicer res kot toženko navedla Upravno enoto Grosuplje, kar res ni pravilno, je pa sodišče tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe poslalo v odgovor po 17. členu ZUS-1 toženki Republiki Sloveniji, ki jo zastopa Ministrstvo za okolje in prostor, torej organ, ki je izdal upravni akt, s katero je bil postopek odločanja končan. Slednji je v zadevi sodišču poslal upravne spise, kar pomeni, da pasivna legitimacija v zadevi ni sporna, zaradi česar sodišče šteje, da je tožba skladna s 17. členom ZUS-1.

9. Sodišče v nadaljevanju tudi ugotavlja, da tožnica (med drugim) izpodbija sklep, št. 351-508/2017-8 (301) z dne 15. 1. 2018, o zavrnitvi zahteve tožnice in A.A. za priglasitev udeležbe v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt - kamnito zložbo na zemljiščih parc. št. 781/10, 882/11 in 779/7, k.o. ..., torej gre za akt iz 2. člena ZUS-1, saj je z njim odločeno o tožničini pravici o udeležbi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja stranki z interesom B.B.. Tožba je tudi pravočasno vložena v 30-dnevnem roku iz 28. člena ZUS-1 (tožnica je drugostopno odločbo prejela 2. 3. 2018, tožbo je vložila 22. 3. 2018). Sodišče zato šteje, da tožnica izpodbija akt (sklep z dne 15. 1. 2018), ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu in zato v nadaljevanju presoja, ali so za izdajo začasne odredbe s predlagano vsebino izpolnjeni ostali pogoji po ZUS-1.

10. Po prvem odstavku 32. člena ZUS-1 tožba, vložena v upravnem sporu, praviloma ne ovira izvršitve izpodbijanega akta, razen v izjemnih primerih, ko zakon določa drugače. Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku lahko prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih stranki. Iz enakih razlogov iz prejšnjega odstavka lahko tožnik zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek). Tretji odstavek 66. člena ZUS-1 pa določa, da če sodišče v primerih iz prejšnjega odstavka (tj. o prepovedi nadaljevanja dejanja in ukrepih za vzpostavitev zakonitega stanja, če nezakonito dejanje še traja, odloči sodišče brez odlašanja s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba v treh dneh) ne more odločiti brez odlašanja, lahko izda po uradni dolžnosti začasno odredbo v skladu s 32. členom tega zakona.

11. Kot je navedlo Vrhovno sodišče v svojem sklepu, I Up 1/2018 z dne 12. 1. 2018, je ZUS-1 z uvedbo instituta začasne odredbe uredil pooblastila sodišča, ki izvirajo iz dejstva, da tožba v upravnem sporu ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena. V posameznih primerih pa je treba med sodnim postopkom začasno vzpostaviti stanje, ki zagotovi učinkovitost sodnega varstva v upravnem sporu s tem, da prepreči nastanek težko popravljive škode tožniku, ki bi nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, zato je dano sodišču pooblastilo, da lahko (ob upoštevanju drugih v sporu udeleženih strank z interesom) izda začasno odredbo, s katero se zadrži izvršitev izpodbijanega akta oziroma če glede na vsebino pravnega razmerja takega varstva z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta ni mogoče doseči, da sodišče glede na sporno pravno razmerje izda začasno odredbo, s katero začasno uredi upoštevno stanje. Iz ZUS-1 jasno izhaja, da je izdaja začasne odredbe časovno in vsebinsko vezana na upravni spor, o katerem odloča sodišče in o katerem še ni pravnomočno odločeno. To velja tako za začasno zadržanje izvršitve, saj se lahko zadrži le tisti akt, ki se izpodbija v upravnem sporu (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), kot tudi za začasno ureditev stanja, saj se lahko na tak način začasno uredi le v upravnem sporu sporno razmerje med tožnikom in toženko (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Za začasno urejanje razmerij ali za začasno zadržanje upravnih aktov, ki niso predmet upravnega spora, ki je v teku, (oziroma celo, ki še niso izdani - op. naslov. sod.), pa sodišče v upravnem sporu nima zakonskega pooblastila.

12. Tožnica predlaga, naj sodišče izda začasno odredbo, s katero naj odloči: 1. da se do končne odločitve naslovnega sodišča v upravnem sporu na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj na območju Gospodarske cone ... ne sme izvajati gradbenih in drugih del; zadržanje izvajanja gradbenih in drugih del začne učinkovati naslednji dan po vročitvi tega sklepa investitorju in lastnikom zemljišč; 2. da se izvrševanje SDOPNI (Uradni list RS, št. 81/16 in 25/17 - popr.) v delu, ki se nanaša na Gospodarsko cono ... in širitve namenske rabe CDo v naselju ... do končne odločitve naslovnega sodišča zadrži; 3. da se odločitev o stroških postopka pridrži do končne odločitve v upravnem sporu.

13. V zvezi s tožničinim predlogom, opredeljenim pod 1. točko, sodišče ugotavlja, da tožnica predlaga zadržanje izvajanja izdanih gradbenih dovoljenj, pri čemer niti ne navede konkretno, katerih gradbenih dovoljenj. Že iz tega razloga zahteve za izdajo začasne odredbe v tem delu ni mogoče vsebinsko obravnavati. Iz vsebine vloge tožnice bi se sicer dalo sklepati, da predlaga zadržanje izvajanja izdanih gradbenih dovoljenj, katerih izdaja temelji na SDOPNI, vendar pa, ker gre v tem primeru za presojo, ali so za zahtevo za izdajo začasne odredbe izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, sam institut začasne odredbe pa lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku, zato mora stranka, torej tožnica v tem primeru, svoj zahtevek v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe določno in konkretno opredeliti že takrat, ko jo vloži. Poleg tega pa "izdana gradbena dovoljenja" niso predmet izpodbijanja tega upravnega spora, temveč je to - kot že povedano - sklep o zarnitvi zahteve tožnice za priznanje udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato je zahteva za izdajo začasne odredbe v tem delu tudi iz tega razloga nedopustna.

14. V zvezi s tožničinim predlogom, opredeljenim pod 2. točko, sodišče ugotavlja, da tožnica predlaga zadržanje izvršitve SDOPNI, kar (tudi) ni mogoče iz istega razloga kot velja za tožničin predlog, opredeljen v 1. točki, torej, ker SDOPNI ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Res je, da tožnica v tožbenem zahtevku predlaga (med drugim) tudi odpravo oziroma spremembo SDOPNI (o tem bo sodišče odločilo, ko bo odločalo o (celotni) tožbi tožnice), kar pa še ne pomeni, da je izdaja začasne odredbe s tako vsebino dopustna oziroma mogoča. Glede na obseg pooblastil, ki jih ima sodišče v postopku v zvezi z odločanjem o zahtevi za izdajo začasne odredbe, obrazloženih zgoraj, bi sodišče z (morebitno) ugoditvijo takemu zahtevku preseglo predpisan okvir odločanja. Ne da bi se opredeljevalo do dopustnosti oziroma/in utemeljenosti tožničinega zahtevka za odpravo in spremembo SDOPNI, pa sodišče še dodaja, da bi, ob upoštevanju izpolnitve ostalih predpostavk, bilo za izdajo začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožnica v 2. točki, pristojno Ustavno sodišče RS (39. člen Zakona o ustavnem sodišču).

15. Glede na povedano sodišče ugotavlja, da formalni pogoji za izdajo začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožnica, niso izpolnjeni, zato je njeno zahtevo zavrglo smiselno na podlagi 36. člena ZUS-1 v zvezi z 32. členom ZUS-1.

16. Ker pa je sodišče presodilo, da za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 niso izpolnjeni formalni pogoji, ne bo sledilo predlogu (oziroma pobudi) tožnice za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 66. člena ZUS-1.

17. Odločitev o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe bo sodišče pridržalo za odločitev o tožbi (smiselno 25. člen ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

11.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep II U 240/2021-8
• UPRS Sklep II U 196/2018-11
• UPRS Sklep II U 247/2018-8