UPRS Sodba II U 160/2021-11

Jedro

Sodišče pripominja, da že iz vlog vlagatelja izhaja, da ne razume napotila Organa za BPP glede načina dopolnitve prošnje za dodelitev BPP, zaradi česar mu mora biti še toliko bolj pojasnjeno, kolikor tožena stranka šteje, da je njegova vloga nepopolna, v kateri smeri vloge ni ustrezno dopolnil, in da je to jasno in konkretizirano v sklepu navedeno, pri čemer se sodišču poraja vprašanja ali je vlagatelj, ki je prava nevešča stranka sploh sposoben podano vlogo dopolniti na način, kot je to od njega zahtevala tožena stranka.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 396/2021 z dne 5. 5. 2021, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrgel prošnjo prosilca (tožnika) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi zR 112/2020, in sicer v obliki dodelitve osebe z opravljenim pravosodnim izpitom za zastopanje pri obnovi postopka ter pritožbah oziroma sodbah.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil prosilec s pozivom tožene stranke (Okrožnega sodišča v Mariboru) z dne 2. 4. 2021, pozvan na dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči z zahtevanimi podatki in z opozorilom, da bo tožena stranka njegovo prošnjo, kolikor je v roku 8. dni od prejema poziva ne bo dopolnil, zavrgla.

3. Nadalje iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil poziv prosilcu, na podlagi fikcije, vročen dne 22. 4. 2021, zaradi česar se je rok za predložitev zahtevane dopolnitve iztekel dne 30. 4. 2021, do katerega vlagatelj svoje vloge naj ne bi dopolnil, zaradi česar je Organ za BPP njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel.

4. Tožnik vlaga tožbo v predmetnem postopku in navaja, da je vlogo za dodelitev BPP pravočasno dopolnil, in sicer dne 28. 4. 2021, kar izkazuje s potrdilom, št. RA631859643 SI, ko je predmetno priporočeno pošiljko ob 17. uri in 12 minut oddal na pošti.

5. Tožena stranka je sodišču predložila predmetni spis in v odgovoru na tožbo potrdila navedbe tožnika, da je bila njegova dopolnitev vloge podana pravočasno, vendar da je bila nepopolna, in da je obrazložitev o razlogih, glede nepopolnosti, pomotoma izpadla iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj da tožeča stranka v svoji dopolnitvi ni predložila obrazca za družinskega člana A.A. oziroma ni izkazala, da se A.A. ne šteje za družinskega člana in ni predložila listin, ki izkazujejo, da so podani zakonski pogoji za obnovo postopka. Ker torej po mnenju tožene stranke tožeča stranka ni ustrezno dopolnila podane vloge, je tožena stranka njeno prošnjo zavrgla, zaradi česar predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6. Tožba je utemeljena.

7. Pregled zadeve pokaže, da je med strankama po vložitvi tožbe nesporno, da je tožnik zahtevano dopolnitev za dodelitev BPP podal pravočasno, to je dne 28. 4. 2021, saj je tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovorila, da je tožnik pravočasno odgovoril na poziv sodišča.

8. Sodišče pa ne more pritrditi navedbam tožene stranke v odgovoru na tožbo, ko navaja, da je iz obrazložitve sklepa pomotoma izpadla konkretizacija razlogov zavrženja podane prošnje glede razlogov nepopolnosti, saj iz tretje strani obrazložitve sklepa (točka 5. obrazložitve) jasno izhaja, da je tožena stranka s sklepom vlogo zavrgla, „ker prosilec svoje prošnje v postavljenem 8-dnevem roku, ki se je iztekel 30. 4. 2021, ni dopolnil“, kar pa ne sodi v polje konkretizacije pomanjkljivosti podane dopolnitve. Konkretizacija v izpodbijanem sklepu, glede dejstva katerih podatkov/listin, potrebnih za odločanje, naj vlagatelj ne bi navedel oziroma jih ustrezno dopolnil je eden izmed pomembnejših elementov pri odločanju, glede na dejstvo, da gre v predmetnem postopku za prava neuko stranko.

9. Z odgovorom na tožbo žal v postopku upravnega spora ni mogoče dopolnjevati izpodbijanega sklepa, saj je predmet presoje pred sodiščem zgolj izpodbijani sklep, prav tako pa iz sklepa izhaja, da prošnja prosilca (tožnika) ni bila zavržena zaradi nepopolnosti, temveč zaradi odsotnosti pravočasne dopolnitve, kar pa ne drži, saj iz spisovnega gradiva, kot je že zgoraj navedeno izhaja, da se je rok za vložitev dopolnitve iztekel na dan 30. 4. 2021, kar je med strankama nesporno, iz spisovnega gradiva in tudi predloženega potrdila o oddaji priporočene pošiljke pa izhaja, da je tožnik (vlagatelj) podal dopolnitev na pošti dne 28. 4. 2021. Ker je torej nedvomno, da je vlagatelj podal dopolnitev pravočasno, je še toliko bolj pomembno, da tožena stranka v morebitnem sklepu o zavrženju prošnje jasno in nedvoumno navede iz katerih razlogov je prošnjo vlagatelja zavrgla, saj gre v nasprotnem primeru za kršitev pravice do izjave vlagatelja, ki brez ustrezno konkretiziranih navedb ne more podati ustreznega pravnega sredstva in se ne more ustrezno braniti, kot to izhaja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ESČP) glede pravil vodenja poštenega postopka.

10. Sodišče pri navedenem za nadaljevanje postopka pripominja, da že iz vlog vlagatelja izhaja, da ne razume napotila Organa za BPP glede načina dopolnitve prošnje za dodelitev BPP, zaradi česar mu mora biti še toliko bolj pojasnjeno, kolikor tožena stranka šteje, da je njegova vloga nepopolna, v kateri smeri vloge ni ustrezno dopolnil, in da je to jasno in konkretizirano v sklepu navedeno, pri čemer se sodišču poraja vprašanja ali je vlagatelj, ki je prava nevešča stranka sploh sposoben podano vlogo dopolniti na način, kot je to od njega zahtevala tožena stranka. Po oceni sodišča je npr. za dopolnitev vloge v smeri „navedbe utemeljenih razlogov“, „predložitve listin, ki izkazujejo, da so podani zakonski pogoji za obnovo postopka“¹, „izkazati interes, da zadeva ni očitno nerazumna“, presegala sposobnost splošnega znanja laika, ki ravno zaradi dejstva, da je prava neuka stranka potrebuje pravnega strokovnjaka.

11. Po določbi 22. člena Ustave RS je namreč vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Namen navedene določbe je, da se vsakomur, ki sodeluje ali želi sodelovati v postopku zagotovi enako varstvo pravic, v katero sodi tudi zastopanje po odvetniku, če za dodelitev obstojijo pogoji, kot jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

12. Po 13. členu EKČP ima vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, s čimer gre po mnenju sodišča lahko za učinkovito vloženo pravno sredstvo samo v primeru, kolikor je vlagatelj – prosilec na ustrezen, obrazložen in konkretiziran način seznanjen s pomanjkljivostmi domnevne dopolnitve, pri čemer je treba presojati tudi, ali je bila zahtevana dopolnitev podana na takem nivoju, da jo je posameznik kot prava nevešča stranka lahko razumel, saj gre za učinkovito pravno sredstvo le, kolikor je prosilcu dostopna ustrezna strokovna pravna pomoč, če sam s pravnim znanjem za zastopanje ne razpolaga. Zaradi navedenega je tudi nedvomno v interesu pravičnosti, da je prosilcu, ki nima materialnih sredstev za najem pooblaščenca za zastopanje in vlaganje pravnih sredstev pred sodiščem omogočeno brezplačno pravno svetovanje v postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja oziroma ustreznega pravnega svetovanja kot ga določa izhaja tudi iz namena določil ZBPP. Po mnenju sodišča gre tudi v predmetnem pozivu tožene stranke, na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, za take vrste zahtevo, ki je prava nevešča stranka ne more izpolniti. Sodišče na tem mestu pripominja, da je že iz vsebine dopolnitve vloge prosilca (tožnika) izhaja, da poziva tožene stranke očitno v celoti ni razumel, zaradi česar bo po oceni sodišča morala tožena stranka v ponovljenem postopku, pri odločanju o morebitni dodelitvi brezplačne pravne pomoči, presojati tudi o okoliščinah, ali je bila tožena stranka sposobna, glede na laično znanje, izpolniti dopolnitev, kot jo je zahtevala tožena stranka, zaradi česar bo morala tožena stranka navedeno v svoji ponovni odločitvi konkretizirano in nedvoumno navesti, iz kakšnih razlogov šteje, da je bila dopolnitev nepopolna.

13. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek.

14. V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava, na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o upravičenosti podane vloge tožnika.

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta za tožnika in toženo stranko ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, saj sta obe stranki potrdili pravočasnost dane dopolnitve, zaradi česar je šlo v predmetnem primeru zgolj za presojo pravnega vprašanja.

-------------------------------

¹ Prava nevešča stranka ne ve katere listine so to.

Datum zadnje spremembe:

09.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSM sklep EPVDp 17/2015.
• sodba III U 425/2010
• UPRS Sodba I U 760/2022-7