<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 11/2020-16

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:IV.U.11.2020.16
Evidenčna številka:UP00049790
Datum odločbe:20.08.2020
Senat, sodnik posameznik:Edvard Ermenc (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Nevenka Đebi
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - stečajni postopek - ugovor zoper osnovni seznam - osnovni seznam preizkušenih terjatev

Jedro

Tožena stranka je odločitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP, oprla na dejansko ugotovitev, da želita prosilca BPP zaradi sestave in vložitve ugovora zoper popravljen (dopolnjen) osnovni seznam preizkušenih terjatev, v stečajnem postopku, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe in na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Pri tem je pravilno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 24. člena ZBPP v povezavi z določbo 62. do 66. člena ZFPPIPP, zato je sodišče tožbo po ugotoviti, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva A.A. in mld. B.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 10/2020 z dne 7. 1. 2020, odločila, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A.A. in mladoletnega B.A., ki ga zastopa mati in zakonita zastopnica A.A., oba naslov, C., ugodi in se jima odobri redna BPP, zaradi stečajnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, št. St .../2019, v obliki sestave in vložitve ugovora zoper popravljen osnovni seznam preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2019, od 7. 1. 2020 dalje in da se za izvajanje BPP določi odvetnica D.D. iz Celja.

2. Prosilca sta 6. 1. 2020 vložila prošnjo za dodelitev BPP, za sestavo in vložitev ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev. Živita v skupnem gospodinjstvu, prosilka pa je za obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 969,45 EUR in otroški dodatek v mesečnem znesku 48,04 EUR, zato znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 508,75 EUR in ne presega z zakonom določenega zneska. Drugih dohodkov in upoštevajočega premoženja prosilca nimata in tako izpolnjujeta subjektivni kriterij za dodelitev BPP.

3. V nadaljevanju je tožena stranka presojala tudi izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Prosilca sta navedla, da zaprošata za dodelitev BPP, zaradi sestave in vložitve ugovora zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev v stečajnem postopku, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe. Razpolagata z več pravnomočnimi in izvršljivimi sklepi o izvršbi (I 182/2017, I 1175/2018, I 1265/2019 in In 76/2017). Iz uradne spletne strani AJPES izhaja, da je bil dopolnjen seznam preizkušenih terjatev objavljen 27. 12. 2019 in da se upnikoma (prosilcema) izteče 15 dnevni rok za vložitev ugovora 11. 1. 2020.

4. Tožena stranka je pojasnila, da upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, pod pogoji, določenimi v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnemu prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), in vloži ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev v 15 dneh po objavi seznama preizkušenih terjatev (prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP).

5. Tožena stranka je ugotovila, da zadeva, v zvezi s katero prosilca zaprošata za dodelitev BPP, ni očitno nerazumna, prav tako je zadeva glede na njeno vsebino pomembna za osebni in ekonomsko-socialni položaj prosilcev, pri čemer pa po oceni sodišča nedvomno potrebujeta pri oblikovanju tovrstne vloge (ugovora) strokovno pomoč odvetnice, zato je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.

6. Tožeča stranka v tožbi navaja, da odločitev ni pravilna in ne zasleduje namena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilca sta v prošnji navedla, da želita BPP v obliki sestave ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2019, v stečajni zadevi, opr. št. St .../2019. Tožeča stranka zatrjuje, da objektivni kriterij ni izpolnjen, zato je izpodbijana odločba o dodelitvi BPP nezakonita. Po določbi 24. člena ZBPP je namreč treba pri presoji dodelitve BPP upoštevati dejstva in okoliščine tako, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

7. V obravnavani zadevi je tožena stranka po prepričanju tožeče stranke prosilcema BPP odobrila za nerazumno zadevo, kar dokazuje tudi sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, št. St .../2019 z dne 16. 1. 2020, s katerim je sodišče odločalo o ugovorih prosilke in mladoletnega prosilca, ki sta bila v obliki pravdnega dejanja odobrena s strani BPP. Okrožno sodišče v Mariboru je tako s sklepom, št. St .../2019 z dne 16. 1. 2020, odločilo, da se ugovor prosilke zavrne, ugovor mladoletnega prosilca pa se zavrže.

8. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialno pravo. Prosilca nista vložila prošnje za dodelitev BPP za ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, kot to napačno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak sta ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev že vložila, na toženo stranko pa naslovila prošnjo za dodelitev BPP za vložitev ugovora zoper popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev, s katerim je stečajni upravitelj odločal o njunem ugovoru. Ugovor zoper popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev lahko vloži upnik, ki je pravočasno vložil ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, če upravitelj ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena ZFPPIPP. Iz popravka osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2019 je razvidno, da sta bila ugovora obravnavana s strani upravitelja, zato za vlaganje novih ugovorov ni bilo nobene pravne in vsebinske podlage. Prosilca, kot upnika v stečajnem postopku, ne moreta v vložitvijo ugovora doseči spremembe odločitve upravitelja v zvezi s prerekanjem terjatve, saj je izjava upravitelja o tem, ali bo terjatev prerekal, stvar njegove presoje, ali je prerekanje utemeljeno ali ne, pa stvar pravdnega sodišča. Z ugovorom se namreč izpodbija le nepravilnost oziroma pravilnost podatkov o terjatvi upnika v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev oziroma pravilnost oziroma nepravilnost podatkov o ugovoru upnika in morebitnem neupoštevanju ugovora v dopolnjenem seznamu (popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev), v smislu prvega in drugega odstavka 65. člena ZFPPIPP.

9. Tožena stranka je glede na navedeno odobrila BPP za dejanje, ki ni imelo možnosti za uspeh, saj zakon ne daje možnosti za vlaganje ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja (spor o prerekani terjatvi) s strani upravitelja, temveč zaradi nepravilnosti podatkov o ugovoru upnika oziroma podatkov o terjatvi.

10. V dokaz svojih trditev tožeča stranka prilaga sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St .../2019 z dne 16. 1. 2020, s končnim seznamom preizkušenih terjatev ter popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Poleg tega tožeča stranka dodaja še, da je vložitev ugovora mladoletnega B.A. iz naslova neplačanih preživninskih terjatev zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev nerazumna tudi iz vsebinskega vidika, saj postopek osebnega stečaja na preživninske obveznosti ne vpliva. Iz drugega odstavka 408. člena v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP tako jasno izhaja, da odpust obveznosti ne učinkuje na preživninske obveznosti, zato preživninskih obveznosti ne bi bilo treba prijavljati v postopek osebnega stečaja. Na preživninske obveznosti, zapadle po začetku stečaja, pa stečajni postopek ne vpliva.

11. Po mnenju tožeče stranke je bila torej BPP odobrena za nerazumno procesno dejanje, brez možnosti za uspeh. Tožeča stranka je tako s svojimi navedbami utemeljila, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP in da prosilca nista upravičena do BPP, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilcev zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno vrne v ponovni postopek.

12. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

13. Odgovor na tožbo je sodišču poslala tudi A.A. in mld. B.A., prizadeta stranka v tem upravnem sporu, v katerem je po obširnem pojasnilu dejanskega stanja navedla, da so bili v zadevi izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe in sodišču predlagala zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

14. Tožba ni utemeljena.

15. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP).

16. Tožena stranka je odločitev o dodelitvi BPP pravilno oprla na presojo finančnega stanja obeh prosilcev in ugotovitev izpolnjevanja vsebinskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, pri čemer je upoštevala, da se pri presoji vsebinskih pogojev upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena izmed okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se, med drugim, šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

17. Skladno z opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do BPP upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev BPP vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh.

18. V obravnavani zadevi je tožena stranka odločitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP, oprla na dejansko ugotovitev, da želita prosilca BPP zaradi sestave in vložitve ugovora zoper popravljen (dopolnjen) osnovni seznam preizkušenih terjatev z dne 27. 12. 2019, v stečajnem postopku št. St .../2019, ki je v teku zoper bivšega prosilkinega partnerja in očeta mladoletnega prosilca, zoper katerega imata prosilca več terjatev, med drugim tudi iz naslova neizplačanih preživnin za mladoletnega sina, na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe in na podlagi več pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Ugotovila je tudi, da je bil dopolnjen seznam preizkušenih terjatev objavljen 27. 12. 2019 in da se prosilcema izteče 15 dnevni rok za vložitev ugovora 11. 1. 2020, torej je upoštevala dejanski podatek, da želita prosilca vložiti ugovor zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, objavljen 27. 12. 2019. Ob navedeni in nesporni dejanski podlagi je tožena stranka odločitev o izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP oprla na določbo prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP, ki določa (dopustne) ugovore proti osnovnemu seznamu preskušenih terjatev.

19. V zvezi z zgoraj navedenimi ugotovitvami sodišče pojasnjuje, da v zadevi ni sporno, da sta prosilca zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev dne 10. 12. 2019 vložila pravočasni ugovor, o katerem je stečajni upravitelj odločil 27. 12. 2019 in da sta prosilca želela vložiti ugovor zoper ta dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (in za njegovo vložitev pridobiti BPP).

20. V tej zvezi sodišče (dodatno) pojasnjuje, da preizkus terjatev opravi upravitelj tako, da se izreče o vsaki prijavljeni terjatvi, ali jo priznava ali jo prereka. O tem naredi poseben osnovni seznam preizkušenih terjatev, ki se objavi na spletnih straneh AJPES-a, tako da so z njim seznanjeni vsi upniki, ki lahko v roku 15 dni podajo ugovore. V kolikor upnik z ugovorom uveljavlja kakršnekoli računske pomote upravitelja ali če seznam sploh ne vsebuje njegove terjatve, potem je upravitelj s strani sodišča pozvan, da sestavi popravek osnovnega seznama, zoper katerega ima upnik ponovno 15 dnevni rok, da lahko vloži ugovor zoper odločitev upravitelja v popravljenem seznamu terjatev v zvezi s samim obstojem oziroma vsebino terjatve (če upravitelj terjatev prereka). Upravitelj je nato pozvan na sestavo dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev. Ta dopolnjen seznam mora vsebovati podatke o vlagatelju ugovora. Ko je na spletnih straneh AJPES-a objavljen še dopolnjen seznam, pa 66. člen ZFPPIPP določa, kdo je upravičeni vlagatelj ugovora zoper ta seznam, in to je upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena tega zakona in upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni. Rok za vložitev ugovora je 15 dni od objave seznama na AJPES-u.

21. O preizkusu terjatev odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev (69. člen). Preden sodišče izda sklep o preizkusu terjatev, v zvezi s svojimi odločitvami o vloženih ugovorih upnikov pozove upravitelja, da predloži končni seznam preizkušenih terjatev, v katerem mora upravitelj upoštevati odločitve sodišča o tem. Nato sodišče izda sklep o preizkusu terjatev. Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev iz 66. člena tega zakona in o zavrženju ugovorov iz devetega odstavka 63. člena tega zakona. Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora proti osnovnemu seznamu terjatev, z ugovorom proti dopolnjenemu seznamu ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v dopolnjenem seznamu; katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane; v postopku prisilne poravnave tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane in v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.

22. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev o dodelitvi BPP oprla na pravno podlago, ki ustreza nespornemu dejanskemu stanju zadeve, v kateri je bila zaprošena BPP in zato po ugotovitvi, da je bil dne 27. 12. 2019 objavljen dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, pravilno upoštevala tudi določbo 66. člen ZFPPIPP (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev).

23. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, konkretno določbo 24. člena ZBPP v povezavi z določbo 62. do 66. člena ZFPPIPP, zato je tožbo po ugotoviti, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

24. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 62, 66, 69

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxNTY3