UPRS Sodba IV U 36/2019-12

Jedro

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 4300-7/2018/411 z dne 26. 11. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. 4300-7/2018/411 z dne 26. 11. 2018 v 1. točki izreka odločila, da se vloga A., d.o.o., B., za operacijo ..., št. vloge 4300-7/2018/122, zavrne. V 2. točki izreka je odločila, da stroški postopka niso nastali.

2. Tožena stranka je pojasnila, da je bil v Uradnem listu RS, št. 43/18 22. 6. 2018, objavljen Javni razpis Podpora mikro, malim in srednjim velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti na obmejnem problemskem območju (v nadaljevanju Javni razpis). Prijavitelj A., d.o.o. je na Javnem razpisu kandidiral za sofinanciranje operacije ... dne 8. 8. 2018. Ker je bila vloga nejasna in ni vsebovala vseh podatkov za oceno vloge, je bil prijavitelj pozvan k pojasnitvi oziroma uskladitvi vloge 27. 8. 2018, 7. 9. 2018, 18. 9. 2018 ter 2. 10. 2018. V skladu z navedenimi pozivi je prijavitelj posredoval pojasnila in dopolnitve vloge 3. 8. 2018, 17. 9. 2018, 26. 9. 2018 in 8. 10. 2018.

3. Po pregledu dodatnih pojasnil vloge je komisija ugotovila, da vloga tudi po štirih dopolnitvah ni ustrezna, ker ne izpolnjuje pogoja Javnega razpisa iz poglavja 4.2, točke 1., da je prijavitelj izvajal dejavnost, ki je določena z Javnim razpisom v obdobju najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge.

4. Tožeča stranka vlaga tožbo, ker je odločitev tožene stranke nezakonita zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pojasnjuje, da je vlogo dopolnjevala, kot je bilo zahtevano. Dejavnost ima registrirano tako, kot jo zahteva Javni razpis, kar ni sporno, po mnenju tožene stranke pa naj ne bi izkazala, da je eno od navedenih dejavnosti opravljala najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge. Ne strinja se z razlago, da naj ne bi predložila dokazil o plačilu turistične takse ali o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnosti.

5. Tožeča stranka je vlogo dopolnila kot je bilo zahtevano. S prvo zahtevo po dopolnitvi z dne 27. 8. 2018 ni bilo zahtevano, naj predloži dokazilo o plačilu turistične takse ali dokumentov o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnosti, kasneje pa je predložila analitično bruto bilanco z rekapitulacijo po razredih, iz katere so na strani 13 - konto 760000 razvidni prihodki od prodaje storitev na dom, trgu, nočitve in sicer v višini 77.379,68 EUR. Nočitve so bile beležene na dejavnosti 55.100 in 55.203. Tožeča stranka je glede na to, da oddaja sobe v najem na dveh lokacijah (B. 9, B. in C. 5, C.) v dopolnitvi z dne 20. 9. 2018 tudi pojasnila, katere nočitve so bile izvedene na naslovu B. 9, B., in sicer so znašali prihodki od nočitev na tem naslovu 47.039,40 EUR. Tožeča stranka dejavnost, kot se zahteva v Javnem razpisu opravlja ne samo dvanajst mesecev pred oddajo vloge, temveč že več kot pet let. V dopolnitvi z dne 22. 9. 2018 je tožeča stranka ponovno pojasnila, da je bilo na naslovu B. 9, B., beleženih 1700 nočitev in so bile vse izvedene v turistične namene. Pojasnila je tudi, da je uporabila možnost najema sob in uporabe nepremičnin z vidika 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1).

6. Iz navedenih razlogov je nepravilen zaključek tožene stranke, da iz predložene dokumentacije ni mogoče razbrati prihodkov po dejavnostih. Iz analitične konto kartice je namreč na kontu 760000 razvidno, da znaša prihodek od nočitev 77.379,68 EUR, tožeča stranka pa je v dopolnitvah pojasnila, koliko znaša dohodek od nočitev za turistične namene na naslovu B. 9, B. - 47.039,40 EUR.

7. Tožeča stranka je po prejemu izpodbijanega sklepa angažirala D.D., državno notranjo revizorko, ki je po pregledu konto kartice glavne knjige 760000 pregledala prihodke od prodaje storitev na domačen trgu - nočitve in zaključila, da je iz računovodske evidence razvidno, da je tožeča stranka v letu 2017 dosegla 73.379,68 EUR prihodkov od nočitev in v letu 2018 za 71.774,12 EUR prihodkov za nočitev. Za obdobje od 1. 8. 2017 do 31. 12. 2017 so znašali prihodki od nočitev 36.134,15 EUR, za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 7. 2018 pa 40.579,05 EUR. Te podatke je tožeča stranka toženi stranki že posredovala z dopolnitvijo z dne 20. 9. 2018. Tako je angažirana revizorka zaključila, da je tožeča stranka v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2018 dosegla prihodke z oddajanjem sob po SKD 2008, jih lahko razvrstimo v 55.203 (oddajanje zasebnih sob gostom), kot se zahteva v Javnem razpisu. Glede na obrazloženo je tožeča stranka izpolnila vse pogoje razpisa in predložila vso zahtevano dokumentacijo in dokazila, zato je zaključek tožene stranke, da se vloga tožeče stranke za operacijo ... zavrne, napačen. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo je zavrnila tožbene navedbe, da je tožeča stranka dejavnost izvajala v okviru dejavnosti 55.100 in 55.203 in kot dokaz predložila analitično bruto bilanco z rekapitulacijo po razredih iz katere so na strani 13 - konto kartice 760000, razvidni prihodki iz prodaje storitev na domačem trgu, nočitve, v višini 77.379,68 EUR.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da po ponovnem pregledu predložene dokumentacije ugotavlja, da iz podatkov pri kontu 760000 ni razvidno, da se je dejavnost izvajala na dejavnostih 55.100 in 55.203, kot trdi tožeča stranka. Iz podatkov konto kartice posredovane 13. 9. 2018 (konto kartica za konto 760000 za obdobje 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017) je razvidno, da se je dejavnost nanašala na oddajo sob za daljše časovno obdobje, kar ustreza kategorizacije dejavnosti 685.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin.

10. Opredelila se je tudi k tožbi predloženega dokazila za izvajanje dejavnosti v okviru SKD 55.203, Poročilo o prihodkih od nočitev Računovodstva L., v katerem navaja tri postavke prihodkov, kjer se obračunava najemnina za sobe za časovno obdobje krajše od enega meseca. Pojasnila je, da zato, ker upravičenec za izvajanje dejavnosti 55.203, oddajanje zasebnih sob gostom, ni odvajal ustrezne turistične takse predpisane z občinskim odlokom Občine Mežica : Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Mežica in Odlok o turistični taksi v Občini Mežica, navajanje teh postavk prihodkov ni ustrezno dokazilo za izvajanje dejavnosti SKD 55.203. Sodišču je tožeča stranka predlagala zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

K I. točki izreka:

11. Tožba je utemeljena.

12. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da izpodbijana odločitev temelji na določbah Javnega razpisa, ki v 1. točki 4.2 poglavja določa posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, med drugim tudi, da mora biti registriran za eno od dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008); 55.100 (dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov), 55.201 (počitniški domovi in letovišča), 55.203 (oddajanje zasebnih sob gostom) ali 55.204 (planinski domovi in mladinska prenočišča) ter to dejavnost dejansko izvajati najmanj (12) dvanajst mesecev pred oddajo vloge na Javni razpis.

13. V obravnavani zadevi ni sporno, da ima tožeča stranka registrirano dejavnost navedeno v poglavju 1. točki 4.2 poglavja Javnega razpisa, sporno pa je, ali izpolnjuje nadaljnji pogoj iz navedenega poglavja Javnega razpisa, da eno od navedenih dejavnosti opravlja že najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge.

14. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožeča stranka v več dopolnitvah vloge ni izkazala prej navedenega pogoja. Izpolnjevanje spornega pogoja bi tožeča stranka lahko dokazovala bodisi z dokazili o plačilu turistične takse ali z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnostih. Pojasnjuje, da je tožeča stranka v dopolnitvi vloge z dne 17. 9. 2018 navedla, da je podjetje uporabilo možnost najema sob in uporabe nepremičnin (sobe) z vidika 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) - najemnine za prostore, zato ni bila obračunana turistična taksa. Prijavitelj je vlogo dopolnil tudi s kontno kartico, na kateri so navedeni prihodki od prodaje storitev na domačem trgu - nočitve. Po pregledu predložene konto kartice je tožena stranka ugotovila, da iz nje ni mogoče razbrati prihodkov po dejavnostih, niti da je bila za izvedene nočitve v objektu B. 9, B. plačana turistična taksa. Tudi navedba, da je bila uporabljena možnost najema sob in uporabe nepremičnine po 44. členu ZDDV-1, ne zadostuje kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja, da je tožeča stranka eno od navedenih dejavnosti dejansko izvajala najmanj dvanajst mesecev pred oddajo vloge na Javni razpis.

15. Sodišče po vpogledu v listine predloženega spisa ugotavlja, da je tožeča stranka v dopolnitvah svoje vloge (v spornem delu) izrecno pojasnila (pojasnilo z dne 23. 7. 2018), da je glede plačila turističnih taks situacija nedorečena in za vse nočitve niso bile plačane turistične takse, saj se je za nekatere nočitve oddajalo sobo kot najem za daljše časovno obdobje (primer podjetja Z. d.o.o.). V tem pojasnilu je tožeča stranka navedla tudi, da ocenjuje, da je bilo cca 30% oddaj v turistične namene. Glede na to navedbo tožeče stranke v pojasnilu in glede na navedbe v tožbi, sodišče kot nesporno ocenjuje, da tožeča stranka pogoja iz 1. točke 4.2 poglavja Javnega razpisa s potrdili o plačilu turističnih taks ne more izkazati. Po presoji sodišča to niti ni bil pogoj za dokazovanje izpolnjevanja prej navedenega posebnega pogoja, saj je imela tožeča stranka možnost izpolnjevanje pogoja, da eno od dejavnosti iz Javnega razpisa opravlja že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge, tudi z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnosti. Tožena stranka je tožečo stranko na to možnost opozorila v svojih pozivih za dopolnitev vloge, zato je tožena stranka tudi predložila konto kartico podjetja A. d.o.o., naslov B. 9, B., št. 760000 - prihodki od prodaje storitev na domačem trgu nočitve, za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017, iz katere izhaja, da so bili na tem kontu v navedenem obdobju knjiženi prihodki v višini 77.379,678 EUR. Ob predložitvi navedene konto kartice je bilo v pojasnilu z dne 23. 7. 2018 navedeno, da tožeča stranka ocenjuje, da je bilo cca 30% oddaj v turistične namene.

16. Iz listin upravnega spisa tako izhaja, kar med strankama tega spora ni sporno, da se ta pogoj (izvajanje dejavnosti najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na Javni razpis) dokazuje z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnosti. Tožena stranka je tožečo stranko v obvestilu z dne 18. 9. 2018 opozorila, da mora nočitve, ki jih navaja v polju 211 vloge (število nočitev v nastanitvenem obratu, realiziranih nočitev v letu 2017-1700) in ki so bile izvedene na naslovu B. 9, B., izkazati tako, da se bo dokazilo nanašalo na točno navedene nočitve. V navedenem obvestilu je tožena stranka tožečo stranko pozvala tudi, da mora jasno prikazati, da se bodo stroški sofinancirane operacije nanašali samo na razpisane dejavnosti iz 6. poglavja razpisne dokumentacije, zato lahko glede na navedbo tožeče stranke z dne 23. 7. 2018, da je bilo cca 30% oddaj v turistične namene, prijavitelj kot upravičen strošek uveljavlja samo 30% vseh stroškov (oziroma preračunano v %, glede na to koliko turističnih taks od skupno 1700 nočitev je plačal), ostale stroške pa mora prijavitelj opredeliti kot neupravičene.

17. Sodišče po vpogledu v dopolnitev z dne 20. 9. 2018 ugotavlja, da je tožeča stranka kot dokaz realiziranih nočitev v dejavnostih 55.100 in 55.203 ponovno predložila konto kartico 760000 za obdobje od 1. 8. 2017 do 31. 12. 2017 in od 1. 1. 2018 do 31. 7. 2018 ter v pojasnilih navedla, da se nočitve beležijo za dejavnost 55.100 in 55.203 in da tožeča stranka vse nočitve, tako na naslovu B. 9, B., kot naslovu C. 5, C., beleži skupaj. Iz navedenega pojasnila izhaja tudi, da so bile posebej označene tiste nočitve, ki so bile realizirane na naslovu C. 5, C., vse ostale nočitve pa so bile realizirane na naslovu B. 9, B. (1700 nočitev), kot je navedeno v vlogi. Iz nadaljnjega pojasnila izhaja tudi številčni podatek realizacije, ki se nanaša na najem (76.913,20 EUR) in pojasnilo, da razlika 64.437,54 EUR zajema realizacijo v višini 47.039,40 EUR (73%) na naslovu B. 9, B. in 17.398,14 EUR (27%) na naslovu C. 5, C.

18. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka predložene konto kartice ni štela kot ustreznega dokaza o prihodkov po dejavnostih oziroma izvedenih nočitvah v objektu B. 9, zato je na podlagi ugotovitve, da predložena dokazila ne izpolnjujejo pogoja iz poglavja 4.2, točka 1. Javnega razpisa, vlogo tožeče stranke zavrnila.

19. Sodišče ugotavlja, da Javni razpis natančnega pojasnila, kako dokazovati, da se registrirana dejavnost dejansko izvaja najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na Javni razpis nima. Iz 2. točke 4.2 poglavja Javnega razpisa sicer izhaja, da v kolikor je podjetje registrirano za več dejavnosti, mora prijavitelj jasno prikazati, da se sofinancirana operacija oziroma stroški sofinancirane operacije nanašajo samo na te navedene dejavnosti. V obravnavani zadevi ta pomanjkljivost Javnega razpisa niti ni sporna, saj obe stranki ugotavljata, da je ministrstvo v odgovorih na vprašanja objavljenih na spletni strani pojasnilo, da se ta pogoj dokazuje z dokazili o plačilu turistične takse ali z dokazili o poslovanju podjetja z razčlenjenimi prihodki po dejavnosti.

20. Tudi po presoji sodišča iz konto kartice nočitev 760000 ni mogoče razbrati prihodkov po dejavnostih, torej dejavnostih na katere je prijavitelj kandidiral na podlagi Javnega razpisa. Navedeni podatek je po presoji sodišča pomemben tudi zato, ker tožeča stranka sama pojasnjuje, da določene dejavnosti niso bile izvedene v turistične namene (najemnine). Prav tako iz navedene konto kartice ni mogoče razbrati prihodkov iz nočitev v objektu B. 9, vendar sodišče opozarja na vsebino dopolnitve tožeče stranke z dne 20. 9. 2018, v kateri je ta pojasnila kateri prihodki iz dejavnosti nočitev so bili realizirani na naslovi B.9, B. oziroma označila nočitve realizirane na naslovu C. 5, C. in jih vrednostno ovrednotila v znesku in v procentu. Do tega predloženega dokaza se tožeča stranka v izpodbijanem sklepu ni opredelila, prav tako pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja njena nadaljnja (dejanska) ugotovitev (obvestilo z dne 2. 10. 2018), da vloga ni popolna tudi v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja iz 2. točke 4. 2 poglavja Javnega razpisa. Tožeča stranka je namreč pojasnila (pojasnilo z dne 23. 7. 2018), da je bilo samo 30% oddaje sob izvedenih v turistične namene, kar posledično pomeni, da lahko tožeča stranka kot upravičene strošek uveljavlja zgolj navedeni odstotek kot upravičen strošek, ostale stroške pa opredeliti kot neupravičeno.

21. Sodišče meni, da je bila odločitev tožene stranke preuranjena. Temelji namreč na povzetku dopolnitev vlog tožeče stranke, ne vsebuje pa dokazne ocene predloženih dokazil, predvsem konto kartice tožeče stranke št. 760000 - prihodki od prodaje storitev na domačem trgu nočitve in v tej zvezi pojasnil tožeče stranke. Tožeča stranka v odgovoru na tožbo sicer pojasnjuje, zakaj meni, da iz podatkov pri kontu 760000 ni razvidno, da se je dejavnost izvajala na dejavnostih 55.100 in 55.203, kot trdi tožeča stranka in pojasnjuje tudi, da je iz podatkov konto kartice posredovane 13. 9. 2018 (konto kartica za konto 760000 za obdobje 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017) razvidno, da se je dejavnost nanašala na oddajo sob za daljše časovno obdobje, kar ustreza kategorizaciji dejavnosti 685.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin, dejavnosti torej, ki ni bila predmet razpisa.

22. Sodišče pojasnjuje, da mora vsaka odločba, tudi sklep, imeti obrazložitev, iz katere izhajajo razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev izraženo v izreku akta. Ta obrazložitev mora zato vsebovati vse relevantne podatke o ugotovljenem dejanskem stanju, ki ji sledi pravna presoja ali sklepanje, zakaj je bila odločitev iz izreka, glede na ugotovljeno dejansko stanje, skladna z materialno pravno podlago.

23. Kot je sodišče že navedlo, je tožena stranka v odgovoru na tožbo navedle razloge, zaradi katerih je bila sprejeta odločitev v izreku izpodbijanega sklepa, vendar sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev odločb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

24. Glede na navedeno nepravilnost v postopku je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). K II. točki izreka:

25. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika) povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1582/2020-29
• UPRS Sodba I U 213/2019-9
• UPRS Sodba III U 90/2017-11