UPRS Sodba IV U 8/2018-30

Jedro

V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge oz. zahteve za drugo obravnavo, ki ni popravljena in dopolnjena v odrejenem roku ali v primeru, da je prepozna ali anonimna, je predsednik Komisije pooblaščen, da jo zavrže.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. 021-135/2017-16 z dne 21. 11. 2017, odločila, da se zahteva za drugo obravnavo pacientke A.A., kot nepopolna in prepozna zavrže in postopek ustavi.

2. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je pacientka A.A., na Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju Komisija), od dne 20. 10. 2017 dalje, naslovila precejšnjo število dokumentov, iz katerih je razvidno, da ni bila zadovoljna z obravnavo v B. centru C., ki je bila opravljena 5. 2. 2015.

3. Skladno s tretjim odstavkom 66. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) je tožena stranka z dopisom z dne 30. 10. 2017, pacientko pozvala, da Komisiji predloži podatke, iz katerih bo lahko razbrala, ali je pristojna za odločanje. Določila je rok 8 dni in opozorila, da v kolikor dokumentacija ne bo dostavljena v roku, bo njena vloga, zaradi nerazumljivosti in nepopolnosti, zavržena. Bila je tudi obveščena, da v tej fazi Komisija niti ne more oceniti njene vloge, kot zahteve za drugo obravnavo.

4. Po prejemu poziva za dopolnitev je pacientka 6. 11. 2017 Komisiji sporočila, da je iz njenih dosedanjih e-prilog razvidna neizvedba prve obravnave kršitve pacientovih pravic, pri izvajalcu, zaradi „neverjetno opravljanega ultrazvoka ven desne okončine“, dne 5. 2. 2015. Izvajalec, D. d.o.o., je pacientko dne 20. 4. 2017 pisno obvestil, da se je Komisija pri izvajalcu sestala 10. 4. 2017 in obravnavala njeno pritožbo, ki je po njihovem mnenju žaljiva in tudi prepozna, saj jo pacient lahko vloži najkasneje v 15 dneh od domnevne kršitve.

5. Po pregledu celotne dokumentacije je članica Komisije, v okviru predhodnega preizkusa druge zahteve, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZPacP, drugo zahtevo oziroma pacientkino pisanje zavrgla.

6. Pojasnila je, da je Komisija pristojna za odločanje o drugi zahtevi, če izvajalec zdravstvenih storitev, kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi, obravnave ni izvedel. V takem primeru, v skladu z drugim odstavkom 66. člena ZPacP, lahko pacient vloži drugo zahtevo v roku 30 dni od vložitve popolne prve zahteve. Iz celotne dokumentacije je razvidno, da je pacientka že zamudila rok za vložitev druge zahteve, saj je ta prekluziven, kar pomeni, da po preteku 30 dnevnega roka procesnega dejanja ni več mogoče opraviti.

7. Tožena stranka je pojasnila tudi, da je v isti zadevi že odločila s sklepom 021-77/2015-11 z dne 3. 11. 2015 in tudi v tem postopku zoper istega izvajalca, zahtevo za drugo obravnavo zavrgla in postopek ustavila. V prvem postopku je Komisija odstopila dokumentacijo Zdravstvenemu inšpektoratu RS.

8. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je sprožila postopek v B. centru C. in da so ji bile dne 9. 2. 2015 pri zdravstvenem izvajalcu, B. center C., kršene pacientove pravice. Te so bile kršene tudi zaradi neizvedbe prve obravnave, vse do dneva vložitve tožbe. Povzema posamezne določbe ZPacP in navaja, da je dejstvo, da izvedba prve obravnave ni bila uspešna, pri različnih organih na katerih jo je naslovila, resnično. Dejstvo je tudi, da je po večkratnem pozivanju Zdravstveni inšpektorat RS izdal odločbo o prekršku za pravno osebo D. d.o.o., kot izvajalca zdravstvene dejavnosti in B. centru C. in njeno odgovorno osebo, direktorja g. L.L.. Dejstvo je tudi, da nadzor nad izvajanjem ZPacP izvaja Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, prekrškovni organ pa je Zdravstveni inšpektorat RS. Dne 20. 10. 2017 je po mailu naslovila zahtevo tudi na e-naslov Ministrstva za zdravje. Na njeno ponovno zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic z dne 20. 10. 2017, je odgovorila Komisija v obliki poziva z dne 30. 10. 2017 in v izpodbijanim sklepom, zoper katerega vlaga upravni spor. Iz navedb v tožbi smiselno izhaja, da tožnica predlaga odpravo izpodbijanega akta.

9. Odgovor na tožbo sta podali tožena stranka in stranka z interesom, ki sta sodišču predlagali zavrnitev tožbenega zahtevka.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po pregledu izpodbijanega sklepa sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

12. Določba 66. člena ZPacP v prvem odstavku določa, iz katerih razlogov je Komisija pristojna za odločanje o drugi zahtevi (zaradi nedoseženega dogovora v postopku obravnave prve zahteve; zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve in če izvajalec zdravstvene dejavnosti kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel). V drugem odstavku istega člena je določeno, da lahko drugo zahtevo pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve.

13. Skladno z določbo tretjega odstavka 66. člena ZPacP, mora biti zahteva za drugo obravnavno vložena v pisni obliki ali ustno na zapisnik, vsebovati pa mora v tej določbi navedene podatke: osebno ime, naslov in druge kontaktne podatke pacienta; navedbo izvajalca zdravstvene dejavnosti, zoper katerega se druga zahteva vlaga; razlog za vložitev druge zahteve iz prvega odstavka tega člena; dokazilo o vložitvi prve zahteve, izvod prve zahteve in fotokopijo morebitnega dogovora iz četrtega odstavka 62. člena tega zakona; izjavo pacienta, da o zadevi ne teče sodni ali upravni postopek; morebitne posledice domneve kršitve pacientovih pravic in morebiten predlog za rešitev spora (drugi in tretji odstavek 66. člena ZPacP). V prvem odstavku 69. člena ZPacP pa je predpisan postopek v primeru vložitve nepopolne in nerazumljive vloge, po katerem predsednik Komisije pozove pacienta, da drugo zahtevo v osmih dneh dopolni ali popravi. Če pacient druge zahteve v roku ne dopolni ali nepravilnosti ne odpravi, ali če je zahteva anonimna ali prepozna, predsednik Komisije s sklepom drugo zahtevo zavrže.

14. Tožena stranka je odločitev oprla na ugotovitev, da je bila tožničina vloga (oziroma več vlog) z dne 20. 10. 2017, iz katerih je izhajalo tožničino nezadovoljstvo z obravnavo v B. centru C., dne 5. 2. 2015, nepopolna, ker ni vsebovala podatkov, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko ugotovila, da je pristojna za odločanje. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica kljub pozivu, da svojo zahtevo za drugo obravnavo dopolni, slednje ni dopolnila skladno s pozivom, zaradi česar je prosilkina zahteva za drugo obravnavo, ker ni vsebovala podatkov zahtevanih v določbi tretjega odstavka 66. člena ZPacP, ostala nepopolna.

15. Sodišče soglaša s toženo stranko tudi v delu, v katerem je tožena stranka tožničino vlogo štela kot prepozno, torej vloženo po preteku 30 dnevnega roka iz drugega odstavka 66. člena ZPacP (drugo zahtevo lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh po vročitvi zapisnika iz postopka za obravnavo prve zahteve ali v 15 dneh po poteku roka za izvršitev dogovora. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti obravnave prve zahteve ni izvedel, lahko pacient vloži drugo zahtevo v 30 dneh od vložitve popolne prve zahteve).

16. Da je bil rok za vložitev druge zahteve prekoračen, se je sodišče prepričalo na podlagi navedb tožnice, tožene stranke in stranke z interesom v tem upravnem sporu (B. center C.). Med strankama tako ni sporno, da je bila tožnica nezadovoljna z obravnavo dne 5. 2. 2015 in da je 9. 2. 2015 na izvajalca zdravstvene storitve naslovila pritožbo, dopolnjeno dne 21. 3. 2015. Zahtevala je pogovor z udeleženima zdravstvenima delavkama in uvedbo strokovnega nadzora. Prav tako v zadevi ni sporno, da tožničina vloga ni bila obravnavana, o čemur je bila tožnica obveščena z uradnim zaznamkom.

17. Ker torej v zadevi ni sporen datum vložitve vloge za drugo obravnavo, niti datum zdravstvene storitve in datum vložitve prve zahteve, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila določbo 69. člena ZPacP (predhodni preiskus druge zahteve in pripravljalni narok), ki v prvem odstavku predsednika Komisije, v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge, ki ni popravljena in dopolnjena v odrejenem roku ali v primeru, da je prepozna ali anonimna, pooblašča, da jo zavrže.

18. Glede na navedeno in ker je sodišče ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso bila kršena pravila postopka in ne pravila materialnega prava, je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno, zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 166/2020-9
• UPRS Sodba I U 1469/2018-14
• UPRS Sklep in sodba I U 387/2020-17