UPRS Sodba I U 441/2021-10

Jedro

Upoštevaje 36. člen ZBPP se lahko nujna BPP dodeli ne glede na materialni položaj prosilca, če bi zaradi odločanja o prošnji za dodelitev BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Ker je tožnik sam navedel, da je prejemnik pokojnine v višini 937,00 EUR, je bilo že na podlagi navedbe tožnika ugotoviti, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in bi bila dodelitev nujne BPP v nasprotju s prepovedjo dodatnega finančnega obremenjevanja tožnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije ter revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS I U 1369/2020-7 z dne 8. 12. 2020 in sodbo Upravnega sodišča I U 1746/2020-11 z dne 4. 1. 2021.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev izjemne, nujne in redne BPP. V zvezi z izjemno BPP se toženka sklicuje na 22. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Drugi odstavek 22. člena ZBPP določa primere, v katerih se pod pogoji določenimi v prvem odstavku dodeli takšna BPP in izrecno izključuje dodelitev izjemne BPP osebam, ki jim je bila omejena ali odvzeta poslovna sposobnost zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Da gre v obravnavani zadevi za tako osebo je razvidno iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne BPP. Nujna BPP je urejena v 36. členu ZBPP. Ker je tožnik prejemnik pokojnine v višini 937,00 EUR, presega višino lastnega dohodka iz 13. člena ZBPP, zato bi bila dodelitev nujne BPP v nasprotju s prepovedjo dodatnega finančnega obremenjevanja tožnika. V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za dodelitev redne BPP pa se toženka sklicuje na 13. in 14. člen ZBPP. Osnovni znesek minimalnega dohodka v relevantnem obdobju znaša 402,18 EUR, dva osnovna zneska minimalnega dohodka pa 804,36 EUR. Na podlagi podatkov, ki jih je tožnik že sam navedel v prošnji za dodelitev BPP ter v naknadno posredovanih vlogah, je toženka ugotovila, da je tožnik prejemnik pokojnine, in sicer je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejel pokojnino v višini 937,35 EUR (november 2020), 956,09 EUR (december 2020) in 979,99 EUR (januar 2021), kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek tožnika znaša 957,81 EUR in presega znesek, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP. Tožniku pa tudi ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije. Ker je pogoj za vložitev revizije izdan sklep Vrhovnega sodišča RS za dopustitev revizije, katerega pa Vrhovno sodišče še ni izdalo, je bilo potrebno prošnjo za dodelitev BPP zavrniti tudi v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev revizije. Hkrati je toženka tožnika opozorila, da bo lahko, kolikor bo Vrhovno sodišče RS ugodilo predlogu za dopustitev revizije, podal nov predlog za dodelitev BPP.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zaradi dolgotrajnega psihičnega in ekonomskega nasilja izgubil vse premoženje, uspešno podjetje, delovno sposobnost in sposobnost samostojnega varovanja svojih pravic in interesov v sodnih in upravnih postopkih. Toženka navedenih dejstev ne upošteva in mu z zlorabo 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP krati pravico do nujne in izjemne BPP. Ob tem se sklicuje na vse odločbe toženke, ki so mu bile izdane od odvzema poslovne sposobnosti. Odločbe so nezakonite zaradi neupoštevanja temeljih določb iz 6., 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Toženka mu ni nikoli dala možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, zaradi česar ni ugotovila resničnega dejanskega stanja. Sklicuje se tudi na 7. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP in navaja, da izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne BPP. Nadalje se sklicuje tudi na izvedensko mnenje prim. A.A., psihiatrično dokumentacijo tožnika ter izjavo tožnika, podano na CSD B. dne 13. 2. 2020. Sodišču predlaga, da zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši psihiatra A.A., višji sodnici C.C. in D.D. ter izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: odpravi, op. sodišča) in ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP. Pred opravo glavne obravnave naj sodišče pribavi in preuči spise Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 206/97, II P 1014/98 in II P 1845/2000.

4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije ter revizije zoper sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1369/2020-7 z dne 8. 12. 2020 in I U 1746/2020-11 z dne 4. 1. 2021.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Med strankama je nesporno, za zadevo pravno odločilno, dejstvo, ugotovljeno tudi v izpodbijani odločbi, da tožnikov edini prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 957,81 EUR mesečno. Tožnik vezano na navedeno ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 804,36 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

9. Izjemna BPP je urejena v 22. členu ZBPP. Skladno z določili prvega odstavka 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

10. Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, v povezavi s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi upravnimi in drugimi postopki, in sicer zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na navedeni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje niti pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.

11. Upoštevaje 36. člen ZBPP se lahko nujna BPP dodeli ne glede na materialni položaj prosilca, če bi zaradi odločanja o prošnji za dodelitev BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Ker je tožnik sam navedel, da je prejemnik pokojnine v višini 937,00 EUR, je toženka pravilno zaključila, da je bilo že na podlagi navedbe tožnika ugotoviti, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in bi bila dodelitev nujne BPP v nasprotju s prepovedjo dodatnega finančnega obremenjevanja tožnika, zato je utemeljeno zavrnila tudi prošnjo za dodelitev nujne BPP.

12. Pravilna pa je tudi odločitev toženke, da se prošnja za dodelitev BPP zavrne v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev revizije. Pogoj za vložitev revizije je izdan sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, ta pa še ni bil izdan, zato je prošnja za dodelitev BPP v tem delu preuranjena.

13. Ob tem sodišče opozarja, da tožnik v tožbi niti ne nasprotuje ugotovitvam toženke, ampak se sklicuje predvsem na različne listine v zvezi z odvzemom poslovne sposobnosti ter na izvedenska mnenja in v zvezi z navedenim predlaga zaslišanje tožnika in prič. Predlagana zaslišanja tožnika in prič psihiatra A.A. ter višjih sodnic C.C. in D.D. so po presoji sodišča nepotrebna, saj tožnik s predlaganimi zaslišanji izkazuje dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s tožnikovo poslovno nesposobnostjo, kar pa za odločitev v konkretnem primeru ni relevantno. Iz enakega razloga sodišče kot nepotrebne zavrača tudi vpoglede v predlagane listine in sodne spise.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

15. Sodišče je odločilo na seji senata na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1820/2012
• UPRS sodba I U 1544/2012
• UPRS sodba I U 1008/2014