UPRS Sodba II U 134/2021-12

Jedro

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na uradne podatke iz javnih evidenc, in sicer glede lastništva nepremičnin tožnika na podatke iz zemljiške knjige, glede vrednosti nepremičnin pa na podatke iz GURS-a.

Ker vrednost presega 48 zneskov minimalnega dohodka oziroma 19.304,64 EUR po ZUPJS, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom in odločbo št. Bpp 178/2020-6 z dne 15. 4. 2021 je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju organ za BPP) v točki I izreka zadeve pod opr. št. Bpp 178/2020, Bpp 179/2020 in Bpp 256/2020 združil v skupno obravnavo in odločil, da se bodo vodile naprej pod opr. št. Bpp 178/2020. V točki II izreka pa je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v postopkih, ki se vodijo pred Upravnim sodiščem RS, oddelku v Mariboru, pod opr. št. II U 66/2019, II U 446/2019, II U 525/2019, II U 81/2020 in II U 119/2020 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrnil. Kot izhaja iz navedb tožnika v tožbi, slednji v obravnavanem upravnem sporu izpodbija zgolj točko II izreka o zavrnitvi njegove prošnje za brezplačno pravno pomoč.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP na podlagi pridobljenih podatkov iz uradnih evidenc ugotovil, da je tožnik lastnik 14. nepremičnin, katerih skupna vrednost znaša 100.213,52 EUR. Ob upoštevanju 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter prvega odstavka 18. člena ZUPJS v zvezi s 5. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-1) je za upoštevanje premoženjskega stanja tožnika kot prosilca za brezplačno pravno pomoč organ za BPP odštel vrednost nepremičnine, v kateri tožnik dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče. Organ za BPP je ugotovil, da ob upoštevanju deleža nepremičnine, v kateri ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče znaša ta vrednost 81.487,73 EUR. Ker ta vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus, natančne višine vrednosti preostalega premoženja prosilca niti ni ugotavljal. V zvezi s štirimi nepremičninami, na katerih je knjižena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist A.A. in B.B., pa je organ ugotovil, da navedena vknjižba zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne predstavlja zastavne pravice ali druge omejene oz. izvedene stvarne pravice (zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica), ki tožniku onemogočajo razpolaganje le deloma, ne pa v celoti in lahko te nepremičnine da v najem in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

3. Zoper zgoraj navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu, v kateri smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, oz. da se njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi. Navaja, da Upravno sodišče RS nima pristojnosti, da razveljavi in popravi številne listine (pogodbe, cenitev izvedenca, sodno poravnavo, sklep Višjega sodišča v Mariboru in razne sklepe zemljiškoknjižnega sodišča). Poudarja, da nepremičnin pri vl. št. 546 k.o. ..., ki jo predstavlja z.k. telo 1 parc. št. 422 dvorišče ter z.k. telo 11 hiša z gospodarskim poslopjem v ... in parc. št. 422 brez privolitve C.C. ne sme prodati ali kako drugače odtujiti. Nadalje navaja, da skupaj dohodki za leto 2019 znašajo 7.099,05 EUR, izkoriščena olajšava 6.519,82 EUR, dohodki za leto 2020 pa znašajo 7.427,86 EUR in olajšava 7.427,68 EUR. GURS, AJPES in Upravno sodišče v Ljubljani so zapisali lažne podatke glede cenitve nepremičnin in lastništva nepremičnin. Sodno overjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin pa so zapisne v sodno overjenih darilnih pogodbah. Dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti nima, kot je zapisal FURS. Sodišče poziva, da mu po uradni dolžnosti dodeli osebo za zastopanje z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. V obravnavani zadevi je senat tukajšnjega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) na seji dne 9. 6. 2021 odločil in izdal sklep, da bo v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v predmetnem upravnem sporu odločeno po sodnici posameznici.

6. Sodišče je nato nadaljevalo s postopkom in razpisalo glavno obravnavo za dne 9. 7. 2021, saj je bilo relevantno dejansko stanje, in sicer katere tožnikove nepremičnine je tožena stranka štela v relevantno premoženje zaradi možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, med strankama sporno (51. člen in analogna uporaba prvega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnik je na narok za glavno obravnavo tega dne tudi prišel, vendar se ni strinjal, da se glavna obravnava opravi, ker od vročitve vabila do dne razpisane glavne obravnave še ni potekel 15 dnevni zakonski rok (drugi odstavek 280. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Sodišče je zato narok za glavno obravnavo preložilo na dne 2. 9. 2021, ko je glavno obravnavo tudi opravilo, naroka pa sta se udeležili obe stranki upravnega spora.

7. V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine upravnega in sodnega spisa. Po izvedenem dokaznem postopku sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč iz razloga, ker tožnik ne izpolnjuje finančno premoženjskega pogoja.

9. Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 13. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

10. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

11. V obravnavani zadevi je organ za BPP svojo odločitev pravilno oprl na prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, po katerem se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oz. družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, pri čemer ta znesek v času odločanja znaša 19.304,64 EUR. Pri odločanju o premoženjskem stanju prosilca za dodelitev BPP prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP napotujeta na uporabo ZUPJS in ZSVarPre. Ta določata obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 17. člena ZUPJS in prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Pri tem 18. člen ZUPJS določa, da se v premoženje ne šteje med drugim tudi stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja, kar določa drugi odstavek 17. člena ZUPJS. Navedena določba 18. člena ZUPJS je bila korigirana s 5. členom ZSVarPre-E, ki velja od 1. 2. 2017,¹ in ki določa, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, ter katerega vrednost ne presega ali dosega višine 120.000,00 EUR.

12. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnik med drugim tudi lastnik nepremičnine parc. št. 556/2 k.o. ..., na kateri stoji stavba (del stavbe) št. 25-1. Med strankama ni bilo sporno, da navedena nepremičnina stoji na naslovu stalnega prebivališča tožnika, to je kot je sam navedel na glavni obravnavi dne 2. 9. 2021, na naslovu .... Vrednost parc. št. 556/2 po podatkih GURS-a znaša 585,90 EUR, vrednost stavbe, ki na tej nepremičnini stoji pa 18.139,58 EUR, skupaj znaša ta vrednost 18.725,88 EUR. Tako je pravilna materialnopravna odločitev tožene stranke, ki je od vrednosti vseh nepremičnin odštela vrednost nepremičnine, kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče.

13. Pravilna je odločitev tožene stranke tudi v delu, v katerem je le-ta pri ugotavljanju premoženja tožnika za namene dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevala vrednosti nepremičnin, na katerih ima tožnik vknjiženo prepoved odtujitve in obremenitve v korist A.A. in B.B. (gre za parc. št. 556/1 k.o. ..., 924/2 k.o. ..., 556/2 k.o. ... in 556/5 k.o. ...). Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno, in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Kot je pravilno obrazložila tožena stranka, vknjižba prepovedi obremenitve in odtujitve omejuje razpolaganje tožene stranke le delno, ne pa v celoti, tako da tožnik te nepremičnine lahko odda v najem in za to pridobiva najemnino. Najem kot obligacijska pravica namreč ne pomeni obremenjevanja nepremičnine v stvarnopravnem smislu, pač pa donos, ki ga tožnik iz takšnih nepremičnin lahko dobi. Tožnik pa v postopku tudi ni zatrjeval, da teh nepremičnin, na katerih je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ne bi mogel oddati v najem in iz kakšnih razlogov. Tožbene navedbe v tej smeri so tako nekonkretizirane in zato neutemeljene, v posledici česar tožnik ni izkazal okoliščin iz zgoraj citiranega tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

14. Tožnik je na glavni obravnavi navedel, da naj ne bi bil več lastnik nepremičnine v k.o. .... Gre za nepremičnino parc. št. 924/2 k.o. .... Ker sodišče preveri pravilnost in zakonitost odločbe organa za BPP po stanju na dan izdaje le-te,² to je na dan 15. 4. 2021, tožnik pa svojemu ugovoru ni priložil zemljiškoknjižnega izpiska predmetne nepremičnine na dan 15. 4. 2021, iz katerega bi bilo razvidno, da je lastnik/solastnik te nepremičnine na dan 15. 4. 2021 nekdo drug, so trditve tožeče stranke v tej smeri ostale nedokazane in zato neutemeljene.

15. Prav tako so neutemeljene tožbene navedbe, da se je organ za BPP pri izdaji odločbe oprl na lažne podatke glede cenitev nepremičnin in glede lastništva nepremičnin. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na uradne podatke iz javnih evidenc, in sicer glede lastništva nepremičnin tožnika na podatke iz zemljiške knjige, glede vrednosti nepremičnin pa na podatke iz GURS-a (dokazi C4 in C5 upravnega spisa). Slednje je v skladu s 17. členom ZUPJS, ki v zadnjem stavku drugega odstavka določa, da se podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanj pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin. Podlago za to daje prvi odstavek 20. člena ZBPP, ki določa, da materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Zemljiška knjiga pa je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1), zato je izpisek iz zemljiške knjige edini relevanten dokaz o lastništvu nepremičnin.³

16. Tudi sicer pa so navedbe o tem, da tožena stranka naj ne bi uporabila verodostojnih podatkov glede lastništva in cenitve nepremičnin nekonkretizirane, saj tožnik ni navedel katere vrednosti nepremičnin niso prave in zakaj in tudi ne na katerih nepremičninah je lastništvo sporno. Vse ostale navedbe, ki se nanašajo na odločbe sodišča in sklenjene kupne oz. darilne pogodbe pa v postopku, ki se začne na prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči, niso relevantne.

17. Po obrazloženem, je tožena stranka po odbitku zneska 18.725,88 EUR od vrednosti vseh nepremičnin v lasti tožnika, ki po podatkih GURS-a skupaj znaša 100.213,52 EUR, pravilno ugotovila, da je za predmetni postopek relevantna vrednost tožnikovega premoženja v znesku 81.487,73 EUR. Ker ta vrednost presega 48 zneskov minimalnega dohodka oziroma 19.304,64 EUR po ZUPJS, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

18. Glede tožbenih navedb, da tožnik poleg pokojnine nima drugih dohodkov (iz kmetijske dejavnosti), pa sodišče pripominja, da tožena stranka pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnika, nobenega drugega premoženja, razen nepremičnin, niti ni upoštevala. Tožnikovo premoženje že iz naslova vrednosti nepremičnin znatno presega zakonski znesek, na podlagi katerega, bi se brezplačna pravna pomoč lahko dodelila.

19. Ker sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovilo nobenih uradno upoštevnih kršitev določb upravnega postopka, saj je tožena stranka pred izdajo odločbe v skladu s 142. členom ZUP tožeči stranki tudi omogočilo pravico do izjave, ki jo je slednja izkoristila s vložitvijo vloge z dne 26. 3. 2021, in na katero je tožena stranka obrazloženo odgovorila v izpodbijani odločbi, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Postopek pred izdajo upravnega akta je bil pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.

-------------------------------
¹ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 88/2016 z dne 30. 12. 2016 in se je začel uporabljati 1. 2. 2017.
² V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUPse vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.
³ ZZK-1 v 7. členu določa, da se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpis av zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 48/2019-6
• UPRS Sodba I U 1384/2018-6
• UPRS Sodba I U 1679/2019-8