UPRS Sodba I U 1748/2020-17

Jedro

Tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti izjave. Toženka je sicer pripravila poziv tožnici, da se izjavi do navedb upravičenke, vendar pa je iz vročilnice priložene k pozivu razvidno, da je bil poziv poslan na napačen naslov, in sicer na star naslov tožnice, E., Ljubljana, in ne na pravi naslov, D. Ker vročitev poziva ni bila pravilna, to pomeni, da se tožnica z navedbami upravičenke ni seznanila in ni imela možnost, da se o njih izjavi, ampak je to lahko storila šele z vložitvijo tožbe v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2067/2016 z dne 23. 9. 2020 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo razrešila odvetnico A.A. (I. točka izreka) ter namesto nje za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) določila Odvetniško pisarno B. d.o.o. (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila C.C. (v nadaljevanju: upravičenka) z odločbo z dne 20. 9. 2016 dodeljena redna BPP za pravno svetovanja in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 921/2016 in v postopku mediacije, zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov ter kot oprostitev plačila polovice stroškov enega sodnega izvedenca ustrezne stroke. Toženka je dne 2. 7. 2020 prejela predlog upravičenke za razrešitev odvetnice A.A.. V predlogu je upravičenka navedla, da odvetnica ne deluje v njeno korist. Sodna pisanja ji posreduje le dan pred iztekom roka za odgovor ali pa jih sploh ne posreduje, dan pred iztekom roka jo pozove na predložitev dokazil. Odvetnica ne dviguje sodnih pisanj s strani sodišča. Pristojno sodišče je zaradi neodzivnosti odvetnice vzpostavilo kontakt kar z upravičenko preko elektronske pošte. Upravičenka je priložila dopis Okrožnega sodišča, iz katerega je razvidno, da je sodišče odvetnico neuspešno poskušalo pozvati na dopolnitev vloge preko elektronske pošte in kasneje preko telefona. Veliko vlog in pisanj je napisala upravičenka sama, odvetnica jih je le razposlala na sodišče. Toženka je 27. 8. 2020 po pošti pozvala odvetnico na izjasnitev glede navedb upravičenke. Ker odgovora toženka ni prejela, ji je bil poslan poziv po elektronski pošti dne 16. 9. 2020. Na ponovni poziv se odvetnica ni odzvala. Toženka je tako zaključila, da so na strani odvetnice podani razlogi, zaradi katerih ne opravlja v redu svojih dolžnosti, zato je skladno s 30. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) postavljeno odvetnico razrešila in za izvajanje odvetniških storitev postavila drugega odvetnika.

3. Tožnica v tožbi uvodoma pojasnjuje, da je dne 30. 10. 2020 prejela poziv Odvetniške zbornice Slovenija, kateremu je bila priložena izpodbijana odločba. S tem dnem se je tožnica prvič seznanila z izpodbijano odločbo. Toženka je nepravilno vročala pošiljko, zato je tožnica ni prejela. Naslov tožnice je že od maja 2019 na naslovu D., tožnica pa domneva, da ji je bila pošiljka morebiti puščena na naslovu E., kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Vsa pisanja v zadevi so bila vročena na napačen naslov in jih tožnica ni prejela, posledično se do navedb upravičenke ni mogla izjasniti. Sodišče je tožnici vsa druga pisanja vročalo na pravilni naslov, o spremembi naslova je bilo obveščeno tudi sodišče v pravdnem spisu IV P 921/2016, prav tako je bila s spremembo naslova seznanjena upravičenka. Tožnica opozarja, da je bila postavljena za nudenje BPP za zastopanje v postopku na prvi stopnji v zadevi IV P 921/2016, ki je bila zaključena marca 2020 z izdajo sodbe. Vloga tožnice je bila torej tako vsebinsko kot časovno zamejena na konkretno pravdno zadevo. Upravičenka je zamolčala, da je v zadevi sodišče že odločilo in to v celoti njej v prid, posledično to pomeni, da ni upravičena do BPP v predmetni zadevi. Ker je bila sodba izdana že 3. 3. 2020, je nenavadno, da je upravičenka julija 2020 zahtevala razrešitev odvetnice, vse pa bi bilo lahko povezano z njeno obveznostjo do povračila stroškov, ki jih je dolžna pokriti upravičenka. Upravičenka je zamolčala, da je zadeva na prvi stopnji zaključena, toženka pa tudi ni opravila svoje naloge po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in ni preverila, v kateri fazi je zadeva. Kljub temu, da je bila v očitanem obdobju razglašena epidemija, je bila tožnica upravičenki ves čas na voljo, tudi v popoldanskem času, za vikende in na zasebnem poštnem naslovu. V dokaz prilaga izpis iz arhiva telefonskih klicev, ki negirajo navedbe upravičenke o neodzivnosti tožnice. Ker je bila tožnica z odločbo imenovana za postopek pred sodiščem prve stopnje, postopek pa je bil zaključen 3. 3. 2020 z izdajo sodbe IV P 921/2016, ni razlogov za razrešitev tožnice, hkrati tudi ni razlogov, da se upravičenki določi nov odvetnik. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne v ponovni postopek oz. izpodbijano odločbo izreče za nično, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

4. Upravičenka kot stranka z interesom pojasnjuje, da se je za zamenjavo tožnice odločila zaradi izgube zaupanja v delovanje tožnice v njeno korist. Od začetka postopka leta 2016 je s tožnico korektno sodelovala in ji zaupala občutljive podatke o sebi in svoji družini. Glede nepravilno navedenega naslova upravičenka pojasnjuje, da ji je svetovalka F.F. pomagala sestaviti zahtevek, navedla je star naslov tožnice in tudi med pregledovanjem zahtevka napake ni opazila in popravila. Napačno naveden naslov nikakor ni namensko zamolčana informacija. Menjava odvetnice je zadnji poskus, da se nerazumno dolgi postopki rešijo, predvsem v korist mladoletnih otrok. Odvetniška pisarna B. kot stranka z interesom pojasnjuje, da je bila dne 3. 3. 2020 izdana sodba, ki pa še vedno ni pravnomočna. Postopek opr. št. IV P 921/2016 še zdaleč ni zaključen, saj gre za zelo kompleksno, zapleteno in vsebinsko izjemno specifično družinsko zadevo, v okviru katere je bilo izdanih več različnih začasnih odredb, tudi po izdaji prvostopenjske sodbe. V nadaljevanju našteje dejanja v postopku, ki jih je opravila do priprave odgovora na tožbo, med drugim tudi zastopanje v postopku pritožbe zoper sodbe IV P 921/2016 z dne 3. 3. 2020.

5. Tožba je utemeljena.

6. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2067/2016 z dne 20. 9. 2016 je bila upravičenki dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 921/2016. Za izvajanje BPP je bila določena tožnica. Dne 3. 7. 2020 je upravičenka podala zahtevo za razrešitev postavljene odvetnice, tožnice.

7. Na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije. Po desetem odstavku 30. člena ZBPP lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek 30. člena ZBPP).

8. Eno od temeljih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP, katerega določbe se v zadevi uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, je treba, še preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Vrhovno sodišče RS je sprejelo stališče, da možnost izjave pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.

9. Sodišče ugotavlja, da tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti izjave. Toženka je sicer pripravila poziv tožnici, da se izjavi do navedb upravičenke, vendar pa je iz vročilnice priložene k pozivu razvidno, da je bil poziv poslan na napačen naslov, in sicer na star naslov tožnice, E., in ne na pravi naslov, D.. Ker vročitev poziva ni bila pravilna, to pomeni, da se tožnica z navedbami upravičenke ni seznanila in ni imela možnosti, da se o njih izjavi, ampak je to lahko storila šele z vložitvijo tožbe v upravnem sporu.

10. S tem ko toženka tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, je bila storjena absolutna bistvena kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki narekuje odpravo odločbe. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora toženka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti, torej tožnico seznaniti s predlogom upravičenke C.C., ji dati možnost, da se o tem izjavi, šele nato pa ponovno odločati o predlogu za razrešitev.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

12. Sodišče je odločilo v zadevi brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 2499/2018-8
• UPRS Sodba I U 1733/2018-3
• UPRS sodba I U 566/2014