UPRS Sklep I U 2024/2020-17

Jedro

Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, saj o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo še ni bilo odločeno, skladno z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 pa je mogoče v tem primeru sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tekom upravnega spora je drugostopenjski organ o pritožbi odločil z odločbo, s katero je bilo pritožbi ugodeno, odločba, ki se izpodbija s tožbo, je bila odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. To pa pomeni, da je bila prvostopenjska odločba odpravljena in tožeča stranka ne more več doseči njene odprave, torej tak zahtevek ne more biti v njenem pravnem interesu.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je dne 30. 12. 2020 prejelo tožbo, v kateri tožeča stranka navaja, da je zoper odločbo prvostopenjskega organa št. DT 0610-1183/2017-18 (01321-36) z dne 24. 11. 2017 vložila pravočasno pritožbo. Ker drugostopenjski organ o pritožbi ni odločil, je tožeča stranka dne 23. 10. 2020 na drugostopenjski organ naslovila urgenco s pozivom, da o pritožbi odloči v dodatnem roku 7-ih dni, in ker tudi v tem roku o pritožbi ni bilo odločeno, je tožeča stranka sprožila upravni spor. V nadaljevanju tožeča stranka pojasnjuje, da, ker o pritožbi ni bilo odločeno do dneva vložitve predmetne tožbe, se šteje, kot da je bila pritožba zavrnjena. Odločba št. DT 0610-1183/2017-18 (01321-36) z dne 24. 11. 2017 je nepravilna in nezakonita iz razloga, ker v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil uporabljen oz. ni bil pravilno uporabljen, ker se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, prav tako dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Navedene razloge tožeča stranka v nadaljevanju podrobneje pojasni in obrazloži. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži, naj v roku 15 dni izda odločbo, s katero odloči o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo z dne 24. 11. 2017, podrejeno pa predlaga, da sodišče odločbo z dne 24. 11. 2017 odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče je tožbo na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) poslalo toženi stranki v odgovor. Slednja je sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi pritožbi odločeno z odločbo št. DT-499-21-26/2018 z dne 29. 12. 2020. Pritožbeni organ je pritožbi ugodil, odločbo št. DT 0610-1183/2017-18 (01321-36) z dne 24. 11. 2017 odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek in odločanje.

3. Upravno sodišče je tožečo stranko z dopisom številka I U 2024/2020-10 z dne 17. 3. 2021 pozvalo, naj v roku 8-ih dni sporoči, ali je z odločbo zadovoljna, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi, oziroma ali jo razširja tudi na novi upravni akt.

4. Tožeča stranka je na navedeni poziv sodišča odgovorila, da vztraja pri tožbi. V upravni spor je bila prisiljena, saj tožena stranka do vložitve tožbe v upravnem sporu o njeni pritožbi ni odločala kar 1082 dni. Odločba organa druge stopnje nima datuma zapisanega na enak način kot vsi ostali podatki v odločbi. Pri datumu je odtisnjena štampiljka, kar je najmanj nenavadno. Ker tožena stranka sama priznava, da ni odločala o pritožbenih razlogih in se do njih ni opredeljevala, razume, da so še vedno podani pogoji za obravnavo tožbe v upravnem sporu. Ker je bila tožeča stranka v vložitev te tožbe v upravnem sporu primorana, pri njej vztraja.

5. Sodišče je tožbo moralo zavreči iz naslednjih razlogov:

6. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v upravnem sporu ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.

7. Glede na opisan potek postopka sodišče ugotavlja, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za tožbo. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, saj o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo še ni bilo odločeno, skladno z drugim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa je mogoče v tem primeru sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tekom upravnega spora je drugostopenjski organ o pritožbi odločil z odločbo št. DT-499-21-26/2018 z dne 29. 12. 2020, s katero je bilo pritožbi ugodeno, odločba št. DT 0610-1183/2017-18 (01321-36) z dne 24. 11. 2017, ki se izpodbija s tožbo, je bila odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. To pa pomeni, da je bila prvostopenjska odločba odpravljena in tožeča stranka ne more več doseči njene odprave, torej tak zahtevek ne more biti v njenem pravnem interesu. O tožnikovi obveznosti plačila davka od nenapovedanih dohodkih sploh še ni bilo odločeno, zato tožeča stranka z izpodbijano odločbo ni prizadeta v kakšni pravici ali pravni koristi. Z odpravo odločbe z dne 24. 11. 2017 je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kot je bilo pred izdajo navedene odločbe, zato od odprave navedene odločbe dalje na njeni podlagi nove pravne posledice ne morejo več nastajati, kar pomeni, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. V kolikor bi tožeča stranka v tem upravnem sporu uspela, bi se odločitev nanašala na že odpravljeno odločbo, torej tožeča stranka ne bi mogla v ničemer več izboljšati svojega položaja.

8. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Iz navedenih razlogov je treba tožbo v skladu s prej navedeno 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 brez vsebinske obravnave zavreči.

9. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno z četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.

10. Sodišče je v zadevi odločilo v senatu na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, in sicer zunaj naroka, saj se je zadeva zaključila v postopku predhodnega preizkusa tožbe.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba IV U 53/2017-6
• UPRS Sodba I U 2491/2018-17
• Sklep I Up 480/2008