UPRS Sodba I U 679/2021-8

Jedro

Tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam. Zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v sodnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani XI Pg 948/2020, zaradi izpraznitve, izročitve in plačila pcto. 5.000,00 EUR in 2.400,00 EUR.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se pri dodelitvi BPP upošteva tudi materialni položaj prosilca. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Ne glede na druge zakonske določbe se BPP ne odobri samski osebi ali družini, ki razpolaga s premoženjem, ki presega mejni znesek 19.304,64 EUR, določen v prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Toženka ugotavlja, da sta družinski članici tožnika njegova žena in hčerka. Vsi družinski člani imajo prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A., lastnica nepremičnine pa je tožnikova žena B.B.. Skladno s prvim odstavkom 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) velja, da se stanovanja ali stanovanjske hiše ne upoštevajo kot premoženje, če oseba v stanovanju ali stanovanjski hiši dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno bivališče, zato navedene nepremičnine toženka ni upoštevala kot premoženje. Kljub temu iz listinskih dokazil v spisu izhaja, da premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Iz zemljiške knjige namreč izhaja, da je tožnikova žena lastnica nepremičnine *242 k.o. ..., na kateri leži stavba št. ..., katere vrednost po GURS znaša 21.880,00 EUR in ki v naravi predstavlja stanovanje v enostanovanjski stavbi na naslovu C., z uporabno površino 29 m2. Navedena nepremičnina se upošteva kot premoženje, njena vrednost pa presega mejni znesek 19.304,64 EUR. V zemljiški knjigi pri nepremičnini ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico. V zvezi z navedenim je bila tožniku dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah ugotovljenih po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev ter mu je bilo omogočeno, da poda izjavo. Tožnik je v odgovoru na poziv navedel, da hiša ni priklopljena na komunalna omrežja, parcela sama po sebi ne prinaša dohodka, hiša ni uporabna in je ne more oddati v najem. Toženka ugotavlja, da tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam. Zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati, niti ni ponudil lastne ocene, kakšno realno tržno vrednost nepremičnina potemtakem predstavlja. Možnost razpolaganja z nepremičnino je še vedno neokrnjena. Še vedno gre za stavbno zemljišče v stanovanjskem predelu strnjenega naselja, tako da ni nerealno, da se zemljišče proda, ne glede na dotrajanost hiše. Ker tožnik že z višino opredeljenega lastnega premoženja presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se toženka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnika.

3. Tožnik v tožbi navaja, da toženka ni preverjala mesečnih dohodkov tožnika. Zatrjuje tudi, da ima blokiran račun že več kot tri leta ter da ima njegova žena le minimalno plačo. Tako on kot njegova žena imata kredit. Nadalje navaja, da toženka ni ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izjemno brezplačno pravno pomoč, če je izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kot tudi ne, če lastni dohodek tožnika ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Razen tega toženka tudi ni uporabila četrtega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki omogoča dodelitev socialne pomoči družini, ki ima v lasti nepremičnino oz. premičnine, katere vrednost ne presega 50.000,00 EUR in je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino začasno ne more zagotoviti preživetja. Glede nepremičnine navaja, da le-ta nima elektrike in da ni priklopljena na vodovodno omrežje, niti na kanalizacijo in ne daje nobenega dohodka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v novo odločanje.

4. Toženka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanju materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre pa se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

7. Sodišče je ugotovilo, da je toženka pravilno ugotovila, da tožnik glede na navedena določila ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka je pravilno ugotovila, da premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR in da tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam, ter da zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine. Pravilno je ugotovila, da je možnost razpolaganja z nepremičnino neokrnjena.

8. V zvezi s tožbenimi navedbami, da toženka ni preverjala, kakšne dohodke dobivata tožnik in njegova žena, pri čemer omenja tudi kredite, ki jih imata, sodišče pojasnjuje, da iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izhaja, da se dohodki ne upoštevajo, če ima oseba premoženje, ki presega določen limit. Iz navedenega določila je namreč razvidno, da se ne glede na določbe tega poglavja denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ker je toženka ugotovila, da premoženje tožnikove žene presega navedeni limit, ji ni bilo potrebno ugotavljati, kakšne mesečne prejemke imata tožnik in njegova žena.

9. Glede tožbenih očitkov, da toženka ni preverjala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP, sodišče ugotavlja, da tožnik v upravnem postopku ni predložil dokazov in zatrjeval okoliščin, ki opravičujejo dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP. Izjemna BPP se lahko dodeli le v primerih, ki so v drugem odstavku 22. člena ZBPP izrecno opredeljeni (npr. obremenjenost z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje, izredne finančne obveznosti, nastale kot posledica višje sile - potres, poplave, plačilo institucionalnega varstva ipd.). Eden od pogojev za dodelitev izjemne BPP je res tudi ta, da nastanejo razlogi, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oz. ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti, vendar je za to potrebno predložiti konkretna dokazila, predvsem dokazila o okoliščinah, da ni bilo mogoče vplivati na razloge nastanka materialne ogroženosti. Tožnik pa ni navajal nobenih razlogov iz določbe 22. člena ZBPP, ki bi utemeljevali uporabo oz. dodelitev izjemne BPP. Prav tako toženki ni bilo potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, kjer je določeno, da se BPP dodeli, če ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Ker finančni pogoj ni izpolnjen, toženki ni bilo potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen tudi vsebinski pogoj za dodelitev BPP.

10. Tožnik tudi ni predložil dokazov, da si preživetja z nepremičninami začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, kot to določa sedmi odstavek 27. člena ZSVarPre (tožnik navaja četrti odstavek 27. člena navedenega zakona, citira pa sedmi odstavek). Te okoliščine so določene v osmem odstavku 27. člena ZSVarPre (nasilje v družini, začet postopek odtujitve, začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve), tožnik pa ni izkazal, da bi bile le-te podane.

11. Tožnik v tožbi podobno kot v upravnem postopku navaja, da nepremičnina v C. ni priklopljena na električno in vodovodno omrežje in ne prinaša dohodka, vendar pa, kot je pravilno ugotovila toženka, tožnik ni predložil konkretnih dokazil o denarni vrednosti nepremičnine, ki bi omajala pridobljeni uradni podatek o vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobila toženka.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

13. Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 119/2018-9
• UPRS Sodba I U 1343/2018-8
• UPRS sodba I U 1094/2014